Zgodovinjenje psihologije
*Scroll down for English summary.*
Lepo pozdravljene, pozdravljeni v julijski Psihoteki. Pred nami je ura in pol intenzivnega, zanimivega, poučnega intervjuja o tem, kaj je psihologija skozi očala zgodovinske analize. Približno zgodovinske, malo filozofske pa seveda dodobra domorodsko psihološke. Tokratni intervjuvanec je hrvaški psiholog in zgodovinar znanosti Ivan Flis.
Zakaj bi s Hrvatom govorila v angleščini, ko pa sta najina jezika tako podobna? Jah, razlog je predvsem kulturno-zgodovinske narave. Današnja mladina pač v veliki meri ne zna govoriti hrvaško oziroma BHS, v večji meri pa znamo angleško. Čisto praktičen razlog je tudi, da študij v določenem jeziku narekuje besedni in idejni zaklad - če je Ivan študiral v angleščini, mu je tudi lažje jasno razložiti zadeve v tem jeziku.
Hitro, preden se zakopljemo v neskončno gomilo zgodovinjenja psihologije, užalimo psihologinje, psihologe, zgodovinarke in zgodovinarje. Ivan se nobenega izmed področij ne loteva na način, ki bi bil večini s teh dveh področij pogodu. Kam umestiti Ivana? Napačno vprašanje. Kam Ivan umešča disciplino psihologije? Na to bomo odgovarjali v trenutni oddaji.
izjava
Zanima nas psihološko-filozofsko-zgodovinska misel, ki jo Ivan razvija, vendar je za to pomembno razumeti, od kod izhaja, kako se je njegova pot začela. Latourjansko rečeno - Latour je namreč filozof znanosti, ki ga Ivan močno upošteva pri svojem delu - specifična kultura znanosti, v katero smo vzgojeni, narekuje, kako se znanosti lotevamo.
Tukaj nekje je Ivan pristal. Še preden natančneje razdelamo, kaj in kje je točka pristanka, naj razloži še, v katero smer je začrtal nadaljnjo pot.
Biti psiholog in hkrati zgodovinar psihologije ni samoumevna pot študenta psihologije. Postopoma se je iz prevladujoče paradigme psihološkega raziskovanja usmeril najprej v filozofijo znanosti. Nato ga je začela zanimati metodologija. Ne v klasičnem psihološkem smislu, bolj v filozofskem, kar je poskušal udejanjiti v svoji magistrski nalogi.
Raznolika zanimanja je prvič povezal v celoto, ko je želel braniti psihologijo kot znanost. Ivan je s pomočjo profesorice filozofije Dragane Sekulić spoznal Feyerabenda, ki ga je navdušil do te mere, da je napisal jezen članek o tem, kako psihologija beži v metodologijo. On pa beži vedno dlje od popularne psihologije v objem kritične misli.
Okej, zdaj vemo, kaj je beg v metodologijo. Ampak treba je razložiti, zakaj je to za psihologijo problem.
Vehementen študentek zaključi svoj člančič precej udarno - trenutno je psihologija nemogoča, kot znanost se ne more razvijati, če beži v metodologijo. Zdaj zrel in bolj premišljen doktor ponudi svoj predlog rešitve. Namesto institucionalizacije metode je treba uvesti filozofsko misel v študij psihologije. Tako se je ta znanost namreč sploh začela.
Že v tem članku se pojavi problematizacija učbenikov, textbookov, ki narekujejo razumevanje psihologije kot znanosti bodočim psihologinjam in psihologom.
Lotil se je torej člankov in učbenikov, zaključil pa z domorodno epistemologijo. S čim? Z razlago o tem, kako psihologi sami razumejo svojo znanost.
Kaj je v svojem doktoratu ugotovil? Izvedeli boste po prvem komadu. En tak cliffhanger, da ne pobegnete, prej pa Zala Kralj in Gašper Šantl s komadom S teboj. Zakaj ta komad?
Zala Kralj in Gašper Šantl: S teboj
Pozdravljene, pozdravljeni zopet na valovih Radia Študent. Poslušate Psihoteko, v kateri poslušamo razsekan intervju s psihologom in zgodovinarjem znanosti iz Zagreba, Ivanom Flisom. Kot obljubljeno ste takoj po komadu po njegovem izboru slišali dognanja iz njegovega doktorata. Šibamo dalje, zdaj v bolj splošne teoretske vode. Podrobneje bomo poslušale, poslušali o nekaterih konceptih, ki so pomembna osnova njegovega dela. Eden izmed njih je kar sama konceptualizacija, pa tudi operacionalizacija in konstruktna veljavnost.
Psihologinje, psihologi torej ustvarimo konstrukt, ga operacionaliziramo in validiramo. Ampak ali je ta konstrukt sploh stvar, ki jo dejansko proučujemo? Kaj je razlika med hipotetičnimi konstrukti in pravo stvarjo?
Sledi drugi komad po izboru Ivana Flisa, komad Sare Renar Djeca.
Pozdravljene, pozdravljeni znova v julijski Psihoteki. Še vedno poslušamo Ivana Flisa. V tem delu bo končno razložil, kaj je replikacijska kriza, ki jo je že večkrat omenil. Zdaj, ko je razložil, da je treba razložiti konstrukte, je čas za samo razlago tega fenomena.
Še en korak nazaj - kaj je sploh replikacija in zakaj je pomembna?
Zaključimo julijsko etapo z digitalno humanistiko. Kaj in kako s tehnologijo v zgodovinopisju, zgodovinopisju psihologije?
In še malo daljši ekskurz v odprto znanost in odprti dostop.
Za konec pa še pomiritev, da nas psihologov nima kaj skrbeti glede naše znanosti. Kaj je zanj psihologija, pove Ivan Flis.
Smo pri koncu burne ure in pol Psihoteke, v kateri smo poslušali razkosan intervju z Ivanom Flisom. Zahvala gre Krešotu, ki mi je predstavil Ivanovo delo, še bolj pa seveda Ivanu za vsebinsko izjemen intervju. Za čisti konec še zadnji štikl po izboru Flisa, komad Fat Boy Slima Weapon of Choice. Lahko noč.
English summary:
This month we are hosting Ivan Flis, historian of psychology.
Explanation, why we talk in English instead of Croatian/Slovene.
Ivan's way of doing history of science, his theoretical position.
Beginnings, interests when at the University of Zagreb.
About his article Escape to methodology.
Why is escape to methodology problematic for psychology.
Music break. Zala Kralj in Gašper Šantl: S teboj
On operationalization, constructs and construct validity.
Hypothetical v. real construct.
Music Break. Sara Renar: Djeca
Dodaj komentar
Komentiraj