Misija Mars

Recenzija dogodka
28. 3. 2021 - 15.00

Evropska federacija geologov je pred kratkim pripravila webinar na temo raziskovanja Marsa. Gost dogodka je bil doktor Jesús Martínez Frías z Inštituta za geoznanosti v Španiji, strokovnjak za meteorite, planetarno geologijo in astrobiologijo ter član raziskovalne skupine, ki spremlja Nasina roverja na Marsu, Curiosity in Perseverance. Slednji je na površju Marsa pristal februarja letos. Raziskovalnim misijam na rdeči planet pa se poleg Združenih držav Amerike v letu 2021 pridružujejo še kitajski rover TIANWEN-1 in vesoljska sonda Hope, plovilo Združenih arabskih emiratov. Prav zaradi tega je bilo letošnje leto razglašeno za leto Marsa. Namen dogodka je bil izpostaviti pomen planetarne geologije in astrobiologije pri raziskovanju vesolja.

Izjava

Raziskovalkam in raziskovalcem vesolja so v veliko pomoč podatki, ki jih zbirajo na Zemlji. Posebej pomembna so območja z edinstvenimi okoljskimi in geološkimi lastnostmi. Spomnite se recimo filma Marsovec, v katerem gledamo, kako je Matt Damon ujet na Marsu, v resnici pa je bil film posnet v jordanski puščavi Wadi Rum. Edinstvenost teh okolij bi lahko posnemala površje na nebesnih telesih v neki fazi njihovega razvoja. 

Pri določanju faze razvoja zunajzemeljskih objektov si lahko pomagamo z minerali, saj različne vrste mineralov nastajajo v različnih fazah razvoja planeta. Ob nastanku vesolja je obstajalo le kakih ducat vrst, danes pa na Zemlji poznamo več kot štiri tisoč štiristo različnih vrst mineralov. Verjetno je za Zemljo najpomembnejša faza razvoja življenja - takrat sta namreč na našem planetu nastali dve tretjini vseh danes znanih mineralov. Na podlagi njegove mineralne sestave se tako za Mars predvideva, da naj ne bi presegel četrte faze mineralne evolucije. To pomeni, da se je planet ohladil, preden se je lahko razvila tektonika s subdukcijskimi conami. Zato na Marsu najdemo večinoma le bazaltne magmatske kamnine. Vseeno pa se je Mars s časom spreminjal. 

Izjava

V Marsovi dinamični preteklosti igra pomembno vlogo voda. Govorec, doktor Jesús Martínez Frías, je leta 2015 sodeloval pri pripravi članka, v katerem je raziskovalna skupina opisala aktivnost tekoče vode na Marsu in skušala pojasniti vodni cikel med atmosfero in kamninskim podpovršjem.

Izjava

Prisotnost vode potrjujejo tudi teksture marsovskih kamnin, ki jih na Zemlji povezujemo s tekočo vodo. Teksture kamnin so prepoznali z visokoločljivih fotografij, ki jih je posnel in na Zemljo poslal rover Curiosity. Poleg kamninskih tekstur je predavatelj med drugim pokazal tudi fotografije žil sulfatnih mineralov in sončnega zahoda z marsovske perspektive, ki jih je s svojimi sedemnajstimi kamerami posnel Nasin rover. Curiosity in Perseverance sta poleg visokozmogljivih kamer opremljena še z najsodobnejšo tehnologijo, ki jim med drugim omogoča tako vzorčenje kot tudi analizo kamnin.

Izjava

Seveda pa človeštvo ne sanja le o kupih kamenja, ki naj bi se z Marsa vrnili leta 2036. Človeške odprave na Mars so le vprašanje časa, je poudaril govorec. A pot je še dolga, predvsem pa se v ospredje postavlja vprašanje kontaminacije in geoetike. Kaj bi se recimo zgodilo, če bi na Marsu našli mineral, ki ga evolucijski mineralogi povezujejo z začetkom razvoja življenja na Zemlji?

Izjava

Jesús Martínez Frías s pričakovanjem zre v prihodnost, za katero verjame, da bo tesno povezana z Marsom. Pošiljanje naših tehnoloških dosežkov v vesolje se bo nadaljevalo hitreje kot kadarkoli in gost pričakuje osupljive podatke, ki jih bomo pridobili iz vesoljskih raziskovalnih misij. Seveda nam bodo podatki o našem planetu v veliko pomoč, vendar pa se nebesna telesa med seboj dramatično razlikujejo, in predvidevanja o tem, kaj se na drugih planetih v vesolju dogaja, so izmuzljiva. Informacije o sestavi in geodinamiki zunajzemeljskih objektov nam lahko predstavijo širšo sliko o genezi vesolja in prerazporejanju elementov v njem. Kljub temu da se naše znanje o vesolju vztrajno kopiči, pa razmišljanje o kolonizaciji vesolja dviguje veliko prahu. Antropogeno poseganje v malo znane planetarne sisteme bi lahko prineslo daljnosežne posledice, hkrati pa se zdi, da ima človeštvo dovolj dela tudi na rodnem planetu. Razmišljanja o kolonizaciji Marsa bi zato raje preusmerili v preoblikovanje našega planeta, da bi postal vzdržen tudi za življenje prihajajočih generacij.

Marsirala je Lea.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness