Raziskovalna skupina iz Brazilije je preučevala vpliv gliv na stopnjo razkrajanja kravjih in konjskih iztrebkov pod naravnimi pogoji. Med drugim so ugotovili, da prihaja do razlik v stopnji razkroja iztrebkov med prežvekovalci in neprežvekovalci. Študijo so objavili v reviji Scientific Reports.

Iztrebki so pomemben vir hranil in vode za mnoge organizme, ki jih izkoriščajo na različne načine. Sveži iztrebki rastlinojedih živali lahko vsebujejo do 85 odstotkov vode. Za mikroorganizme so vir dušika in drugih mineralov, služijo pa jim tudi kot substrat za rast in razvoj. Tako doprinesejo k razgradnji iztrebkov in posledično kroženju snovi v kopenskih ekosistemih. Med mikroorganizmi, ki za svoje življenje izkoriščajo iztrebke živali, so tudi glive.

Za združbe gliv, ki naseljujejo iztrebke, je pomembna sestava iztrebka, ta pa je odvisna od prehrane živali. Združbe gliv na iztrebkih mesojedih, vsejedih ali rastlinojedih živali se zato med seboj razlikujejo.

Eksperiment je raziskovalna skupina izvedla v zvezni državi Goiás v Braziliji. Območje ima tropsko podnebje z izmenjujočim sušnim in deževnim obdobjem. Vzeli so 4 med seboj ločene poskusne ploskve, velike 4 kvadratne metre. Nanje so nasuli sterilno zemljo in jo pokrili z odpadlim rastlinskim materialom, da so simulirali tamkajšnji ekosistem. Ploskve so redno zalivali en teden, preden so začeli s poskusom. Sveže iztrebke krav in konjev so nabrali na bližnjih pašnikih in jih posušili, da so se izognili razkrajanju še pred začetkom poskusa. Polovico iztrebkov so sterilizirali, da so izločili neželjene mikroorganizme, spore gliv pa so preživele. S poskusom so začeli v sušnem obdobju in takrat vsak tip iztrebka enakomerno posuli po poskusni ploskvi. Analizirali so tudi mineralno sestavo iztrebkov.

Nizek nivo vlage upočasnjuje razkrajanje, zato je bila razlika v biomasi iztrebkov v prvih šestih mesecih poskusa majhna. Ostalo je 75 odstotkov celotne biomase pri obeh tipih nesteriliziranih iztrebkov. Šele z začetkom deževnega obdobja sredi oktobra so izmerili zmanjšanje biomase pri nesteriliziranih iztrebkih. Njihova biomasa se je zmanjšala za dodatnih 15 do 30 odstotkov. 

Sterilizirani iztrebki so se izkazali za bolj odporne proti razkroju. Najbolj odporni na razkroj so bili sterilizirani kravji iztrebki, ki jim je po koncu poskusa ostalo kar 75 odstotkov biomase, pri steriliziranih konjskih iztrebkih pa je ostalo 30 odstotkov biomase. Pri višjih stopnjah razkroja so zabeležili višanje sproščanja mikrohranil, kot so železo, mangan in cink. Stopnja sproščanja dušika v podlago je bila nizka tekom celotnega poskusa, kar je skladno z rezultati drugih raziskav tega tipa. 

S sterilizacijo iztrebkov so raziskovalci preučili doprinos gliv pri razkroju iztrebkov pod naravnimi pogoji. Pokazali so, da pod naravnimi pogoji prihaja do razlik v stopnji razkroja med iztrebki prežvekovalcev in neprežvekovalcev. Potrdili so še vlogo gliv pri sproščanju mikrohranil nazaj v zemljo, kjer ponovno postanejo dostopni rastlinam.

Glive je k hitrejšemu razkrojevanju iztrebkov spodbujala vajenka Špela.