Že dolgo je znano, da je mogoče alergijo začasno omiliti s kratkotrajnim postopnim izpostavljanjem snôvi, ki alergijo povzroča. Tega pristopa se zdravniki in zdravnice poslužijo, kadar pacient nujno potrebuje določeno zdravilo, a je nanj alergičen. Skupina raziskovalcev z univerze Duke v Severni Karolini je ta pojav, imenovan desenzitizacija, raziskovala na miših. Ugotovili so, da ima v tem procesu ključno vlogo preoblikovanje skupkov proteina aktina.

Alergija je pretirana imunska reakcija organizma na snov, ki zanj sicer ni škodljiva. Na to snov se odzovejo proteini, imenovani protitelesa tipa IgE, in mastociti, poseben tip imunskih celic. Kadar protitelo IgE prepozna tujek in se nanj veže, pride do aktivacije določenih signalnih poti v mastocitih. Vklop teh poti povzroči, da se iz celic sprostijo snovi, ki sprožijo nastanek alergijskega vnetja.

Kot rečeno, se da občutljivost začasno zmanjšati s postopnim izpostavljanjem organizma tisti snovi, ki sproži alergijski odziv. V raziskavi so mehanizem tega fenomena analizirali na mišjih mastocitih v celični kulturi, del poskusov pa so izvedli tudi na miših.

Miši so desenzitizirali tako, da so jim v tridesetminutnih intervalih oralno dozirali alergeno molekulo v vedno višjih koncentracijah. Po določenem času pa so miši izzvali še z visoko koncentracijo te molekule. Pri tem so spremljali njihove fiziološke znake, na primer telesno temperaturo, in analizirali vzorce krvi. Rezultati so pokazali, da se je občutljivost miši na alergen zmanjšala.

Nato so v celičnih kulturah s pomočjo fluorescenčnega mikroskopa opazovali označene molekule. Tako so dobili vpogled, kaj se dogaja v celicah, ko jih po desenzitizaciji izpostavimo alergenu. Raziskovalci in raziskovalke so ugotovili, da na pojav desenzitizacije najbolj vpliva protein aktin.

Aktin je strukturni protein, ki v celici tvori nitaste strukture, sodeluje pa tudi pri celični signalizaciji. V primeru alergijskega odziva celica na svoji površini zazna protitelo, povezano s tujo molekulo. Pri tem se sproži niz znotrajceličnih sprememb, med drugim tudi reorganizacija aktinskih niti. Posledično se spremeni oblika celice, nekatere aktinske molekule pa prevzamejo signalno vlogo pri izločanju vnetnih dejavnikov iz celice.

Poskusi so pokazali, da se med procesom desenzitizacije aktinski skupki preoblikujejo na drugačen način kot v celicah, ki niso bile desenzitizirane. Aktinski skupki se namreč reorganizirajo tako, da se signalna pot v mastocitih ne more nadaljevati. To pomeni, da mastociti ne morejo izločiti vnetnih dejavnikov in da ne pride do alergijskega odziva.

Popolnega mehanizma desenzitizacije s to študijo niso razvozlali. Odkrili pa so nove tarče za razvoj zdravil, s katerimi bi lahko ojačali in podaljšali trajanje desenzitizacije in tako povečali učinkovitost zdravljenja alergij.

Desenzitizirala bi se rada vajenka Barbara.