Puščavske mravlje se pri gibanju in nabiranju hrane močno zanašajo na svoj vid. Kako mravlje procesirajo vizualne signale in tvorijo vizualne spomine, še ni povsem jasno. V novi raziskavi ameriška znanstvena skupina ugotavlja, da puščavske mravlje tvorijo vizualne spomine z integracijo signala iz obeh očes hkrati. Svoje izsledke so objavili v reviji PNAS.

V raziskavi so znanstvenice in znanstveniki opazovali puščavske mravlje na osem metrov dolgi poti med njihovim mravljiščem in hranilnikom. Okolica poti je posnemala naravni habitat mravelj, z nekaj ovirami in mnogo vizualnimi informacijami, ki so jih mravlje lahko uporabile za navigacijo. Ko so se mravlje s potjo dobro spoznale, so jih znanstvenice zajele pri hranilniku in jim pokrile levo ali desno oko. Nato so jih vrnile na isto mesto, ob hranilnik, ter opazovale njihovo pot do mravljišča. 

Medtem ko se je kontrolna skupina mravelj brez pokritega očesa brez težav vrnila do mravljišča, so bile mravlje, ki so videle le na eno oko, močno dezorientirane. Za pot do mravljišča so namreč potrebovale več ur. Na poti so se večkrat ustavile, njihovo gibanje pa je bilo veliko bolj krivuljasto in preferenčno usmerjeno v stran nepokritega očesa. Mravlje s pokritim očesom, ki so se uspel vrniti do mravljišča, so izlet do hranilnika večkrat ponovile. Z vsako ponovitvijo se je njihova orientacija izboljšala, kar se je pokazalo v njihovem bolj usmerjenem gibanju.

Mravlje se običajno takoj po izhodu iz mravljišča počasi in previdno spoznavajo z novo okolico. Če so raziskovalke mravljam prekrile eno oko ter jih postavile nazaj v mravljišče, so opazile podobno obnašanje. Ob prihodu iz mravljišča so mravlje opravile več kot 15 krožnih obhodov okrog mravljišča, s čimer so preučile okolico in tvorile vizualne spomine. Kot rečeno, je tako obnašanje za mravlje v novem okolju običajno, saj z njim tvorijo nove vizualne spomine. Vendarle pa mravlje navadno opravijo manj takšnih obhodov. 

Raziskovalke so izvedle še eksperiment, v katerem so mravlje s prekritim očesom postavile v mravljišče, nato pa jih takoj po prihodu iz mravljišča ujele in prestavile k hranilniku. S tem so preprečile spoznavanje mravelj z okolico ob prihodu iz mravljišča. Čeprav so mravlje opravile več zaporednih sprehodov v smeri od hranilnika nazaj do mravljišča, se njihova orientacija ni izboljšala. Rezultati tako kažejo, da mravlje ob prekritju očesa okolico dojemajo kot novo, krožni obhodi okrog mravljišča pa so ključni, da se z okolico ponovno spoznajo. 

Podobno obnašanje so znanstvenice opazile, če so se mravlje z okolico najprej spoznale z enim prekritim očesom, nato pa so jim oko odkrile. Tudi v tem primeru so bile mravlje dezorientirane, okolico pa so dojemale kot novo. Raziskovalke sklepajo, da deli možganov, odgovorni za tvorbo vizualnih spominov, hkrati procesirajo signale iz obeh očes. Če signal prihaja le iz enega očesa, se tvori drugačna slika, kar prispeva k dojemanju okolja kot popolnoma novega. 

ZbritOFF je pripravil Luka.