Odpornost proti antibiotikom postaja vse bolj pereč problem. V luči njenega naraščanja pa je razvoj novih načinov zdravljenja bakterijskih okužb iz dneva v dan bolj nujen. V tem kontekstu so britanski znanstveniki in znanstvenice demonstrirali uporabo plenilskih bakterij za boj proti drugim bakterijam, ki so odporne proti antibiotikom.

Tako kot v živalskem svetu tudi med bakterijami obstajajo plenilci in plen. Naravnega plenilca bakterij, bakterijo imenovano Bdellovibrio bacteriovirus, so v primerku ribe cebrice soočili z bakterijo Shigella, eno izmed glavnih globalnih povzročiteljev diareje.

Ob vnosu bakterije Bdellovibrio so ribe mnogo bolje obvladovale okužbo s Shigello, njihove možnosti preživetja pa so se dvignile za kar 35 odstotkov. Znanstveniki in znanstvenice so nato preizkusili Bdellovibria še v ribah, ki so jim na genetski ravni izklopili imunski sistem. Čeprav je bila prisotnost plenilske bakterije še vedno koristna, je bil učinek majhen.

Nadaljnji eksperimenti pa so razkrili, da bakterija Bdellovibrio deluje v sodelovanju z imunskim sistemom gostitelja, v tem primeru ribe cebrice. Poleg tega da neposredno uničuje telesu sovražne bakterije, deluje tudi kot nekakšen pomagač v prvih fazah imunskega odziva. Natančneje predvsem v času, ko na kraj okužbe prihromijo požiralske bele krvničke, nevtrofilci in makrofagi.

Med drugim so znanstveniki pokazali, da je okužba s samim Bdellovibriem za ribe povsem nenevarna. Ribe brez imunskega sistema, ki so bile z njem okužene, namreč niso kazale znakov bolezni. Po vsej verjetnosti pa enako velja tudi za ljudi, saj obstajajo dokazi, da je Bdellovibrio naravno prisoten v prebavnem traktu zdravih ljudi.

Imunski sistem v ribah sicer bakterijo Bdellovibrio hitro odstrani, vendar avtorji opozarjajo, da je to načeloma dobra lastnost, saj se tako zdravljenje avtomatsko zaključi. V nasprotnem primeru bi se namreč morali po končani terapiji ukvarjati še z odstranitvijo Bdellovibria samega, saj bi ta lahko dolgoročno ogrozil koristne bakterije v pacientu. Poleg tega je Bdellovibrio v ribah vztrajal dovolj dolgo, da je znatno zmanjšal količino Shigelle in omogočil popoln odgovor imunskega sistema.

Rezultati dosedanjih raziskav so bakteriji Bdellovibrio že prislužili vzdevek »živi anbitibiotik«. Nadaljnje raziskave pa bodo pokazale, če si ta vzdevek dejansko zasluži.

Z reševanjem krize antibiotikov se je tokrat ukvarjal vajenec Atila.

Za tiste malce bolj radovedne prilagamo povezavo do izvornega članka:  http://dx.doi.org/10.1016/j.cub.2016.09.067