Kanadske znanstvenice in znanstveniki v še nerecenzirani raziskavi ugotavljajo, kako humor v naslovih znanstvenih člankov vpliva na njihovo citiranost.

Naslovi v literturi nedvomno igrajo pomembno vlogo pri pritegovanju bralca. Tako tudi v znanstveni sferi obstajajo številni nasveti, kako izbrati dober naslov, ki bo znanstveni objavi omogočil večji doseg. Nekateri avtorji na primer priporočajo krajše naslove, ki ne vsebujejo veliko podrobnosti o raziskovalni tematiki, kot so na primer latinska imena živih bitij. Le redke nasvete pa so znanstvene raziskave nedvoumno potrdile kot ustrezne.

Humor se v naslovih znanstvene literature le redko pojavlja. Razlog je bržkone strah raziskovalcev in raziskovalk, da bi se njihovo delo dojemalo kot neresno. Nekateri priročniki za pisanje znanstvenih člankov zato eksplicitno odsvetujejo uporabo humorja v naslovih. Do zdaj so bile objavljene le tri raziskave, ki so proučile vpliv humorja na doseg znanstvene literature, njihovi rezultati pa so se precej razlikovali.

Kanadska znanstvena skupina je izvedla novo raziskavo, v kateri je preverila, kako humor vpliva na citiranost znanstvenih člankov. Citiranost je namreč v znanstveni sferi široko priznana kot pokazateljica dosega in vpliva določenega članka. Raziskovalke in raziskovalci so s pomočjo enajstih »ocenjevalcev humorja« določili zabavnost naslovov 2439 člankov s področja ekologije in evolucije, objavljenih v letih 2000 in 2001. Ocenjevalci so dobili specifična navodila, v kakšnih časovnih intervalih naj ocenjujejo naslove, s čimer naj bi preprečili njihovo utrujenost in nedoslednost. Lestvica humorja je segala od ocene 0, ki je pomenila popolnoma resen naslov, do ocene 6, zelo zabaven naslov. Ocenjevalci naj bi se osredotočili na avtorjev namen, da bi bil naslov humoren, in ne na lastno dojemanje njegove zabavnosti.

Osnovna analiza korelacije citiranosti in humorja je pokazala, da so članki z zabavnejšimi naslovi nekoliko redkeje citirani. Raziskovalke in raziskovalci pa so nato preverili, ali avtorji humor redkeje uporabljajo v publikacijah, ki so po njihovi lastni presoji pomembnejše. Za to so uporabili število samocitatov – smiselno je namreč, da avtorji svoje članke citirajo zaradi relevantnosti, in ne zaradi humornega naslova. Ugotovili so, da z zabavnostjo naslova samocitiranje močno pade, kar nakazuje na manjšo pomembnost teh publikacij. To torej razloži manjšo citiranost objav s humornimi naslovi. Ker število samocitatov z uporabo humorja upade precej hitreje kot število vseh citatov, raziskovalci in raziskovalke sklepajo, da humor v naslovu v resnici poveča doseg člankov. Znanstvena skupina tako spodbuja raziskovalce in raziskovalke, naj v naslove publikacij vključijo ščepec kreativnega pisanja.

Zabavnega naslova se je želel domisliti Luka.