Raziskovalna skupina je spremljala oglašanje dveh vrst malih opic tamarink. Ugotovitev, da rdečeroke tamarinke prilagodijo svoje oglašanje, kadar si območje delijo z goloobraznimi tamarinkami, je opisala v reviji Behavioral Ecology and Sociobiology. 

Tamarinke so kot veverice velike opice, ki izvirajo iz Južne Amerike. Vrsta rdečerokih tamarink je razširjena po osrednji Amazoniji, običajno pa si življenjskega prostora ne deli z goloobraznimi tamarinkami. Slednje najdemo le v ozkem pasu okrog brazilskega mesta Manaus, uvrščene pa so tudi na rdeči seznam skrajno ogroženih vrst. Znano je, da populacije rdečerokih tamarink zasedajo območja goloobraznih tamarink. Na teh območjih sta vrsti kompetitorki, saj zasedata isto ekološko nišo in sta približno enake velikosti. Znanstvenice in znanstvenike je torej zanimalo, ali je pri obeh vrstah tamarink na območjih, kjer se prekrivajo njuni teritoriji, prišlo do vedenjskih sprememb, natančneje v oglašanju.

Znanstvena ekipa je devet mesecev spremljala skupine primatov na različnih mestih, kjer vrsti sobivata in kjer ne, ter v dveh tipih gozdov – primarnih oziroma prvotnih in sekundarnih. Primarni gozdovi so izključno pod vplivom naravnih dejavnikov, v sekundarne pa poseže tudi človek. 

S predvajanjem zvočnih posnetkov oglašanja so spremljali in beležili odziv tamarink. Po analizi pridobljenih zvočnih posnetkov so ugotovili, da imata tako rdečeroka kot goloobrazna tamarinka v primarnih gozdovih daljše krike, kar pripisujejo gostejšemu rastju v primarnih gozdovih. Dodatno prilagoditev v oglašanju pa so opazili pri rdečeroki tamarinki – njeni kriki so daljši, hkrati pa so na frekvenčnem območju bližje krikom goloobraznih tamarink. 

Raziskovalke in raziskovalci predvidevajo, da je do spremenjenega oglašanja pri rdečerokih tamarinkah prišlo zaradi tekmovanja med vrstama za naravne vire – tako se namreč izognejo neposrednim spopadom s populacijo goloobraznih tamarink. Tovrstno obnašanje je sicer bolj znano pri pticah in glodavcih, pri primatih pa je bilo opaženo prvič. V evoluciji to velja za konvergentni razvoj lastnosti, pri čemer se zaradi različnih dejavnikov pri različnih vrstah razvijejo podobne lastnosti. 

S študentskimi polnočnimi kriki sobiva Klara.