Človeštvo potrebuje organe. Potreba po presaditvi srca, predvsem v zahodnem svetu, narašča, število darovalcev in darovalk pa ostaja omejeno. Zato se bomo v prihodnosti verjetno obrnili h ksenotransplantaciji oziroma k presaditvi živalskih organov v ljudi. Vendar pa takšno živalsko darovanje seveda ni brez izzivov. Nemško-švicarska raziskovalna ekipa je v članku, objavljenem v reviji Nature, pokazala, da virusna okužba presajenih prašičjih src močno skrajša življenjsko dobo prejemnika organa.

Najbolj obetaven potencialni vir živalskih organov, ki bi jih lahko presadili v človeške bolnike, so prašiči. Natančneje, transgenski prašiči, ki so bili gensko spremenjeni tako, da izražajo nekatere človeške gene. Do zdaj sicer še ni bila opravljena nobena transplantacija prašičjega srca v človeško telo – v raziskavah kot model prejemnika zaenkrat uporabljajo pavijane. 

Nemško-švicarska raziskovalna ekipa je v študiji pokazala vpliv svinjskega citomegalovirusa na preživetje pavijanskih prejemnikov prašičjega srca. Človeški citomegalovirus, podoben svinjskemu, je pogost in večini populacije neškodljiv virus, ki pa lahko pri prejemnikih presadkov povzroči odpoved organov in smrt.

V tkivih pavijanov s presajenim prašičjim srcem, ki so imeli po presaditvi različno dolge dobe preživetja, so avtorji in avtorice študije preverjali prisotnost prašičjega citomegalovirusa. V pavijanih, ki so preživeli najdlje, tudi do 195 dni, je bil ta virus odsoten. Brez citomegalovirusa so bila v teh primerih tudi tkiva prašičev, ki so srce darovali.

V manj srečnih pavijanih s krajšim časom preživetja je bil prašičji citomegalovirus prisoten v skoraj vseh organih prejemnika in svinjskega darovalca. Največ virusnih delcev je bilo v presajenem prašičjem srcu, torej v izvornem viru virusa. Pri nekaterih okuženih pavijanih se je pojavilo vnetje, kopičenje vode v srčnem tkivu ter nepravilnosti v strjevanju krvi.

Ksenotransplantacija živalskih organov je sveže, pionirsko področje. Ob potencialno izredno veliki koristi za ljudi na čakalnih listah organov so prisotna tudi edinstvena tveganja in izzivi. S poznavanjem morebitnih nevarnosti, kot je na primer prenos svinjskih virusov preko darovanega srca, lahko zavarujemo prve ljudi, ki jim bo v prsih bilo [bIlo] svinjsko srce.

Za zdaj ima človeško srce še vedno Bronja.