Kanadska raziskovalna skupina v reviji Environmental Health poroča o vplivu onesnažil v avtomobilskih izpušnih plinih na zmanjšano aktivnost posebnih možganskih predelov. Ti so soudeleženi v procesih, povezanih s spominjanjem, načrtovanjem prihodnosti in sanjarjenjem.

Predeli možganov, ki delujejo kot med seboj povezujoče se omrežje in jih v nevroznanosti imenujejo »default mode network«, so najbolj aktivni v tako imenovani mirujoči fazi. Takrat možgani ne opravljajo nobenih navzven usmerjenih nalog, kot sta denimo računanje in pogovarjanje. Vključeni pa so v več pomembnih notranje usmerjenih funkcij, kot so zmožnosti spominjati se že doživetih dogodkov, razmišljati o lastnem čustvenem stanju, misliti o razmišljanju drugih, predstavljati si in načrtovati dogodke v prihodnosti. Raziskovalce in raziskovalke je zanimalo, kako onesnažila v izpustih dizelskega motorja vplivajo na interakcije med temi predeli v možganih.  

Novost študije je bila, da so jo izvedli kot dvojno slepo navzkrižno študijo, kar do zdaj za namene proučevanja vpliva onesnažil avtomobilskih izpustov na delovanje možganov še ni bilo izvedeno. Isti udeleženci so bili tako naključno izpostavljeni tako filtriranemu zraku, kar je predstavljalo kontrolo, kot tudi onesnaženemu zraku, s čimer so podvojili testni vzorec in zagotovili statistično zanesljive rezultate. 

V študiji so 25 odraslih oseb za dve uri ločeno izpostavili tako filtriranemu kot onesnaženemu zraku. Slednji je predstavljal standardno mero dizelskih izpustov, v katerih se poleg visokih koncentracij ogljikovega dioksida in dušikovega dioksida nahajajo škodljive kemikalije, kot sta benzen in formaldehid. Predele možganov so posneli z magnetno resonanco, udeleženci in udeleženke pa so se pred slikanjem miselno umirili, s čimer so zagotovili ustrezno aktivnost opazovanih možganskih predelov – ti so najbolj aktivni v mirnem stanju.

Pri kontrolni skupini, ki je bila izpostavljena filtriranemu zraku, je bila v primerjavi s časom pred izpostavljenostjo na slikah opažena visoka aktivnost. Na posnetkih je bilo tako mogoče opaziti rdeče obarvana območja. To je pomenilo, da se možganski predeli med seboj aktivno povezujejo. Nasprotno pa pri skupini, izpostavljeni dizelskemu izpustu, ni bilo pomembnih razlik v aktivnosti pred izpostavljenostjo in po njej. Na posnetkih so bili predeli možganov le rahlo rdeče obarvani ali pa sploh ne.  

V študiji so tako z visoko zanesljivostjo pokazali, da že kratka izpostavljenost izpušnim plinom dizelskih motorjev akutno poslabša intenzivnost povezovanja možganskih predelov pri ljudeh. Raziskovalci in raziskovalke predvidevajo, da so negativne posledice na delovanje možganov še večje v realnih pogojih, v katerih smo ljudje kronično izpostavljeni avtomobilskim izpušnim plinom.

Vir fotografije Wikipedija, prirejeno, Wikimedia Commons