Ob vse večji kompleksnosti modelov umetne inteligence in zahtevnosti obdelave podatkov se poraja vprašanje, kako taki računalniški procesi vplivajo na okolje. Raziskovalna skupina je pri prenosnikih istega proizvajalca, a z različno strojno opremo merila porabo energije in ogljični odtis med izvajanjem lažjih podatkovnih analiz. Cilj raziskave je opozoriti na ekološke posledice podatkovnih znanosti zaradi naraščajoče uporabe enostavnejših modelov. Rezultate so objavili v reviji Sustainable Computing: Informatics and Systems.

Dandanes je umetna inteligenca eno izmed hitreje rastočih področij računalniških znanosti - od jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, napovedovanja vremena in medicinske diagnostike pa vse do optimizacije marketinških strategij. Učenje takih kompleksnih modelov poteka v podatkovnih centrih, saj je za običajen osebni računalnik tovrstno procesiranje časovno in računsko prezahtevno. Za učenje velikih modelov je znano, da zahtevajo znatne količine električne energije, ki eksponentno narašča s kompleksnostjo modela, zato nekatera podjetja v podatkovnih centrih uporabljajo obnovljive vire energije. Manj pa je znano, kako vplivajo na okolje lažje podatkovne analize, ki jih lahko posamezniki izvedejo na svojih osebnih računalnikih. Taki modeli se učijo na manjši množici podatkov, uporabljajo manj matematičnih operacij, torej so primerni za reševanje enostavnejših problemov. 

Raziskovalna skupina je v svojem delu obravnavala pogost bančniški problem - določanje kreditne sposobnosti strank. Z različnimi manjšimi, pogosto uporabljenimi modeli je analizirala majhno množico podatkov na štirih različnih prenosnikih in merila porabo električne energije. Rezultate so raziskovalci primerjali s porabo pri nekaterih običajnih računalniških nalogah, kot so predvajanje filma, branje datotek in videoklic. Ugotovili so, da je poraba električne energije pri lažjih podatkovnih analizah 2,57-krat večja. Raziskovalna skupina je nadalje pri pretvorbi porabljene energije v ogljični odtis uporabila evropsko povprečje izpusta ogljikovega dioksida na enoto energije - to ustreza 230,7 grama na kilovatno uro, kar lahko primerjamo z dvema kilometroma, prevoženima z avtom. 

Raziskovalna skupina je podala grobo oceno ogljičnega odtisa, povezanega z lažjimi podatkovnimi analizami, kakršne je v študiji opravila na štirih različnih prenosnikih. V zaključku je poudarila, da je ocena močno odvisna od uporabljene strojne opreme in modela, zato rezultati niso prenosljivi na poljuben računalnik. Za izboljšanje te ocene pa je znanstvena skupina predlagala, naj se v nadaljnjih poročilih o podatkovnih analizah navaja tudi pripadajoč ogljični odtis raziskave, ne glede na njen obseg. Tudi če imajo lažje podatkovne analize velik ogljični odtis, je njegov vpliv zanemarljiv v primerjavi z modeli velikih podatkovnih centrov. Ogljični odtis lažje podatkovne analize je ekvivalenten prevoženim 200 metrom, učenje modela GPT-3 pa devetkratnemu obhodu Zemlje z avtomobilom.  

Avta sicer ne vozi vajenka Liza.

Vir slike: deepai