Pričel se je razvoj novega cepiva proti malariji. Sveža študija, objavljena v prestižni reviji Science Translational Medicine, je pokazala obetavne rezultate novega pristopa, ki kot cepivo uporablja gensko spremenjene povzročitelje bolezni, Plasmodium falciparum.

Z malarijo se okuži približno dvesto milijonov ljudi letno. V tej številki se skriva približno pol milijona smrtnih žrtev, ki so v veliki večini otroci, mlajši od pet let. Učinkovito cepivo proti malariji še ne obstaja. Znanstveniki in znanstvenice, ki so objavili omenjeno študijo, pa so s preprostimi genskimi spremembami v le treh izmed petdeset tisoč genov plazmodija uspeli povsem onemogočiti njegovo sposobnost povzročitve bolezni in širjenja v telesu.

V osnovi gre za klasičen pristop k razvoju cepiv. Glavna ideja takega pristopa je, da oslabljeno verzijo povzročitelja bolezni predstavimo imunskemu sistemu in slednjega s tem pripravimo na potencialno srečanje s pravim škodljivcem. Imunski sistem ima namreč sposobnost pomnjenja, ki omogoča boljši odziv ob ponovni okužbi. O cepivih lahko izveste več v oddaji Frequenza della Scienza z naslovom Razcepitev cepiv, ki jo najdete na spletni strani Radia Študent.

V raziskavi so prostovoljce in prostovoljke izpostavili komarjem, ki so prenašali oslabljeno verzijo plazmodija. Pri vseh prostovoljcih je prišlo do okužbe, vendar kasneje niso kazali nikakršnih znakov malarije, imunske celice v krvi prostovoljcev in prostovoljk pa so imele močno sposobnost inhibicije neoslabljenih povzročiteljev bolezni v eksperimentih, opravljenih zunaj telesa.

Znanstveniki in znanstvenice so tako dobili zeleno luč za naslednjo fazo poskusov. Prostovoljce bodo po cepljenju okužili z neoslabljenim povzročiteljem bolezni in tako poskusili dokazati, da njihovo cepivo resnično deluje. Te poskuse pa so že opravili na miših. Polovica miši je prejela pravo cepivo, druga polovica pa je prejela placebo. Tiste, ki so prejele placebo, so zbolele, medtem ko so vse miši, ki so prejele cepivo, ostale zdrave. Nadaljnji poskusi bodo pokazali, če lahko to, kar jim je uspelo z mišmi, ponovijo tudi pri ljudeh.

O mrzličnem boju proti malariji vam je poročal vajenec Atila.

Za malce bolj vedoželjne pa še povezavo do originalnega članka: http://stm.sciencemag.org/content/9/371/eaad9099