Človeški lajež

Aktualno-politična novica
12. 1. 2022 - 8.00

Nevroznanstvena raziskovalna skupina je pokazala, da lahko psi razlikujejo med poznanim in nepoznanim človeškim jezikom, tudi če ne razumejo besed samih. Svoje ugotovitve so objavili v reviji NeuroImage.

Psi so med človekovimi spremljevalci prvaki v komunikaciji – sposobni so kompleksne mešanice telesnega in vokalnega izražanja, razumejo pa tudi človekove pobude ter ukaze. Iz preteklih poskusov je na primer znano, da sta dve povsem ločeni regiji pasjih možganov odgovorni za ukvarjanje s pomenom govorjenih besed in njihovo intonacijo. Še vedno pa o živalih pogosto mislimo, da lahko človeški jezik interpretirajo zgolj po zelo omejeni shemi. Kot da bi besede oziroma vizualne namige, s katerimi jih treniramo, zgolj izluščili iz šuma preostale govorice in jih potem povezali z nekim pričakovanim dejanjem, denimo podajanjem tačke.

Raziskovalke in raziskovalce je tokrat zanimalo, v kolikšni meri psi razumejo preostale kvalitete človeškega laježa, kot bi jezik nedvomno poimenovali pasji lajeslovci, in v kolikšni meri ga razumejo kot strukturirano govorico. Pse iz enojezičnih španskih in madžarskih gospodinjstev so med poskusom izpostavili štirim scenarijem. Madžarski psi so poslušali branje Malega princa v domačem jeziku, potem v španščini. Na koncu so prisluhnili še popačenim oblikam španščine in madžarščine, ki ne zvenita več kot naravna človeška govorica. Raziskovalci in raziskovalke so ves čas opazovali aktivnost pasjih možganov, in sicer s funkcijsko magnetno resonanco, ki naslika zemljevid dogajanja v možganih med poslušanjem.

Poskus je najprej pokazal, da se pri poslušanju domačega in tujega jezika aktivacijski vzorci nevronov v pasji slušni skorji razlikujejo. Z drugimi besedami – psi lahko razlikujejo med jezikoma že samo s poslušanjem. Drugi del poskusa je pokazal, da je poslušanje popačenih, nenaravnih različic obeh jezikov sprožilo močnejši, drugačen odziv kot naravni govor. Ugibajo, da se psi in druge jezikovno kompetentne živali do določene mere lahko naučijo, kako naj bi zvenel naravni jezik. Zaradi teh lastnosti bi lahko pse po jezikovni sposobnosti primerjali z opicami, kot so makaki, ki tudi razlikujejo med naravnim in popačenim jezikom, ne da bi jih predhodno izpostavili tema različicama jezika.

Vseeno pa razločevanje med jeziki ne pomeni, da psi razumejo jezik kot zaključeno kompleksno celoto, temveč zgolj to, da je njihova sposobnost poslušanja in izluščenja informacij precej dobro razvita. Z izvedenimi poskusi tudi niso odgovorili na nekatera vprašanja glede komunikacije med človekom in psom. Zanima jih na primer še, ali so psi prav med zgodovino družabnega sobivanja z ljudmi začeli razvijati posebno možgansko regijo, posvečeno interpretaciji človeške govorice. Vsekakor se evolucija pasjih možganov še ni končala.

Mijavka, a vse razume – Luka.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.