Raziskovalna skupina univerze v Manchestru poroča o prvem neposrednem dokazu odzivnosti človeškega ploda na arome, ki skozi posteljico preidejo iz hrane, ki jo je zaužila mati. Odzivi plodov, izpostavljenih aromam, so bili doslej merjeni le po rojstvu, v študiji pa so z ultrazvokom prvič zajeli 4D posnetke njihovih obrazov po izpostavljenosti sladkim in grenkim okusom.

Plodovnica - tekočina, ki obdaja plod - je mesto, kjer plod začne zaznavati kemične spremembe v svojem okolju in se z razvojem voha in okušanja tako prilagodi na kasnejše poporodno okolje. Pri človeškem zarodku se brbončice razvijejo že v osmem tednu nosečnosti, okus pa lahko zaznavajo od 14. tedna dalje. Tudi nosne odprtine ploda so odprte, da lahko plodovnica dostopa do olfaktornih senzoričnih nevronov, ki omogočajo zaznavanje molekul z vonjem že proti koncu drugega trimestra. 

V predhodnih študijah so vplive materine prehrane na razvoj okusa otroka znanstveniki dokazovali posredno. Z eno izmed metod so nekaj ur ali dni po rojstvu testirali novorojenčke z aromami, ki so jim bili ti izpostavljeni pred rojstvom. Ugotovili so, da novorojenčki niso pokazali odklonilnega odziva na vonj česna, če so njihove matere v zadnjem mesecu nosečnosti zaužile vsaj štiri obroke s česnom na teden. V podporo ugotovitve so pokazali, da so novorojenčki, če so njihove matere v zadnjih dveh tednih nosečnosti uživale sladkarije z okusom janeža, pozitivno reagirali na vonj janeža v okolici.

V novi študiji so sodelovale nosečnice v 32. in 36. tednu nosečnosti, v obeh skupinah pa so plod izpostavili dvema različnima okusoma. Prva skupina je zaužila kapsulo z ekstraktom korenja, ki je sladkega okusa. Druga skupina je zaužila ekstrakt ohrovta, ki vsebuje grenčine. Pol ure po zaužitju so posneli obrazne gibe ploda.

Merili so kombinacije 17 neodvisnih obraznih gibov, s katerimi so najbolj natančno opisali odzive ploda. Tistih 35 plodov, ki so bili izpostavljeni okusu korenja, se je pogosteje odzvalo z dvigovanjem ustnic in smehljanjem. Plodovi, izpostavljeni ekstraktu ohrovta, so pogosteje pokazali naslednje odzive: dvigovanje zgornje ustnice, stiskanje spodnje ustnice, raztegovanje ustnic, stiskanje ustnic in kombinacijo izrazov, ki so jo opredelili kot jokanje.

Primerjali so pojavnost obraznih gibov, ki opredeljujejo smejoč in jokajoč obraz pri izpostavitvi omenjenima okusoma. Pri plodu, izpostavljenemu aromi korenja, so smejoč obraz zaznali v približno 50-tih odstotkih, jokajoč obraz v nekaj manj kot 20 odstotkih, del pa je ostal neopredeljen. Večja razlika v deležu obraznih gibov, značilnih za smeh in jok, je bila v skupini, izpostavljeni aromam ohrovta.  Na 70 odstotkih posnetkov so izkazovali jokajoč obraz, le okoli 10 odstotkov plodov se je smejalo. Kot so pojasnili, grenak okus lažje razlikujemo od ostalih, nanj pa se odzivamo z več in bolj kompleksnimi obraznimi gibi.

Rezultati skupine mater v 32. tednu nosečnosti so bili podobni tistim v 36. tednu, a slednji so izkazovali nekoliko večjo zmožnost razlikovanja okusov, kar nakazuje na boljšo razvitost kemosenzoričnega sistema. Odstopanja rezultatov nekaterih plodov od predvidene reakcije so pripisali predvsem predhodni izpostavljenosti aromam hrane, ki jo je skozi nosečnost uživala mati.

V raziskavi so s posnetki obraznih reakcij tako predstavili neposreden dokaz, da lahko plodovi razlikujejo različne okuse v plodovnici. Ugotovitve te študije podpirajo dosedanje izsledke o vplivih zaužite hrane na plod in pomenu kemičnega okolja na razvoj njegovega vedenja in izražanja.

Vir slike: Getty images