Pri razvoju bioničnih protez je ena izmed največjih ovir pomanjkanje čutil za dotik, ki so izjemno pomembna za uspešno ravnanje s stvarmi iz našega okolja. Znanstvena ekipa z Atlantske Univerze na Floridi je zato predlagala nov način nadziranja bioničnih rok, in sicer z uporabo večkanalnega haptičnega vmesnika za simuliranje dotika. S tem je izboljšala ročne spretnosti uporabnika, ki lahko sedaj nosi dve stvari v isti roki.

Trenutno dostopne ročne proteze so za zdaj, kar zadeva ročne spretnosti, še vedno omejene na preproste gibe, kot je prijem zgolj enega večjega objekta. Čeprav so členki bionične roke enako gibčni kot tisti v naši roki, se problem pojavi pri pomanjkanju haptičnega odziva. Ta namreč s pomočjo vibracij ali generatorjev sil simulira človeški dotik, ki je ključen za nadzor jakosti prijema. Za dosego kompleksnejših prijemov mora biti zato med senzorji in aktuatorji več komunikacijskih kanalov, s pomočjo katerih lahko na več mestih posebej zaznavamo dotik.

Za implementacijo večkanalnega haptičnega vmesnika so znanstvenice in znanstveniki razvili trak, ki ga uporabnik nosi okoli bicepsa. Na trak so nameščeni mehki aktuatorji, ki na zdravo mišico pritisnejo s silo, enako kontaktni sili dlani. Tako lahko uporabnik čuti, kako močno prime določeno stvar. Predlagan haptični vmesnik simulira dotik na treh mestih bionične roke, in sicer na palcu, kazalcu ter mezincu, kar zadošča za regulacijo prijema dveh objektov z isto roko. Poleg tega so na trak namestili še dodaten stimulator, ki začne vibrirati, ko so kontaktne sile prevelike in bi lahko zlomile objekt ali roko.

Znanstvenice in znanstveniki so učinkovitost večkanalnega haptičnega vmesnika preverili s preprosto nalogo: primi in premakni na drugo mesto. Pri tem so opazovali, kako enostavno lahko ljudje istočasno premaknejo kocko in žogico v primerjavi s premikanjem vsakega kosa posebej. Izkazalo se je, da so bili vsi udeleženci uspešni pri istočasnem nadziranju sil za prijem dveh različnih stvari, čeprav niso imeli predhodnih izkušenj z uporabo bioničnih rok. Predlagani način nadzora ima tako velik potencial za izboljšanje bioničnih protez, kot jih poznamo danes.

Priložnost za poročanje o bioničnih rokah je zagrabila Rebeka.