Droni ali brezpilotni letalniki ne presenečajo le, ko v zraku zasvetijo olimpijski krogi. Droni bodo namreč kmalu tudi šteli ptice. Avstralska raziskovalna skupina v Methods in Ecology and Evolution poroča, da so droni uspešnejši pri štetju umetnih ptic kot opazovalci in opazovalke ptic, ki delujejo na terenu po kopnem.

Za potrebe raziskave so pripravili kar deset kolonij iz umetnih plastičnih ptic, podobnih čigram. Vsaka kolonija je vključevala od 463 do 1017 ptic, namestili pa so jih po metropolitanski obali na jugu Avstralije. Umetne ptice so tako predstavljale kolonije ptic, ki se zadržujejo večinoma na peščeni obali.

K štetju umetnih ptic v kolonijah so povabili nekaj izkušenih opazovalcev in opazovalk, sočasno pa so kolonije posneli tudi s pomočjo drona. Ta je posnetke ptic zajel z višine od 30 do 120 metrov. S slik, ki so jih naredili droni, so nato nepoznavalci in nepoznavalke štetja ptic prešteli ptice. Poleg tega pa so raziskovalci in raziskovalke razvili tudi poseben algoritem za štetje ptic na slikah.

Statistična analiza je pokazala, da je bilo štetje ptic s slik veliko natančnejše. Najbolj natančni so bili ljudje, ki so preštevali ptice na slikah, sledil je algoritem, najmanj točni pa so bili opazovalci in opazovalke ptic na terenu. Štetje umetnih ptic s posnetkov je bilo v povprečju med 43 in 96 odstotki natančnejše od štetja ptic izkušenih opazovalcev in opazovalk na terenu.

Tak način štetja živali, v kolikor se res izkaže za tako uspešnega, bi bil lahko uporaben tudi pri štetju pravih ptic in sesalcev, ki poseljujejo odprta okolja. Številčnost prostoživečih živali je namreč treba beležiti zaradi strategij ohranjanja naravnega okolja - še posebej, ko vanj posegamo ljudje. Vseeno pa droni morda niso najboljša bližnjica, saj nekatere raziskave kažejo, da glasni in nenavadni letalniki motijo živali v naravnem okolju.

Nove metode štetja umetnih ptic je preučila Zarja.