Skupina britanskih raziskovalk je odkrila, da otroci izkazujejo divergentno mišljenje že v drugem letu starosti ter da obstaja povezava med ustvarjalnostjo malčkov in njihovih staršev.

Divergentno mišljenje predstavlja sposobnost tvorjenja edinstvenih idej in zamisli ter služi kot eden izmed testov ustvarjalnosti. V ta namen so pred leti na univerzi v Sheffieldu razvili novo metodo merjenja ustvarjalnosti pri eno- do triletnih malčkih, tako imenovano nenavadno škatlo.

Nenavadno škatlo sestavljajo obarvane kocke, stopnice, vrvi in okrogla luknja. Pri igri z njo lahko malčki uporabljajo tudi pet različnih orodij. Raziskovalke in raziskovalci pa pri tem preštejejo vse različne akcije, ki jih malčki izvedejo pri svojem raziskovanju in raznoliki uporabi.

Raziskovalke so z različnimi metodami preverile motorične sposobnosti in stopnjo divergentnega mišljenja pri leto in pol starih malčkih. Ustvarjalnost njihovih staršev pa so izmerili s pomočjo klasičnega Torrancovega testa divergentnega mišljenja. Ugotovili so, da malčki že v drugem letu starosti na raznolike edinstvene načine uporabljajo nenavadno škatlo, kar kaže na zgodnji razvoj divergentnega mišljenja. Pri tem pa je bila njegova stopnja med malčki in njihovimi starši pozitivno povezana.

Razlogi za to so morda genetski ali pa se skrivajo v socialnem učenju. Morda so malčki staršev, ki enake predmete v vsakdanjem življenju uporabljajo v različne namene, bolj ustvarjalni. Raziskovalke tudi ne izključujejo možnosti, da je razlog ravno obraten in da bolj ustvarjalni otroci vplivajo na ustvarjalnost svojih staršev. Za dokončno razumevanje korelacije med divergentnim mišljenjem malčkov in njihovih staršev pa so potrebne še nadaljnje raziskave.

Ameriške znanstvenice in znanstveniki so konec aprila objavili klinično raziskavo na 18 bolnikih, ki so ostali invalidni po preživeti možganski kapi. V raziskavi so s celično transplantacijo zdravili bolnike s kroničnimi posledicami po možganski kapi, kar pomeni, da so imeli za napredovanje zdravljenja le malo možnosti. Zdravili so jih z genetsko spremenjenimi matičnimi celicami kostnega mozga in po 12 mesecih jim je uspelo okrepiti živčne povezave med možgani.

Raziskovalci in raziskovalke so predvidevali, da bodo matične celice kostnega mozga diferencirale v nevrone in rekonstruirale možganska omrežja. Med raziskavo pa so ugotovili, da se te niso diferencirale v živčne celice, izločale pa so zelo močne rastne faktorje in angiogenetske faktorje ter tudi druge molekule, ki so spodbujale naravno okrevanje. Da bi razjasnili natančen mehanizem o delovanju obnavljanja celic, bodo znanstveniki morali izvesti številne nadaljnje raziskave.

Pri uporabi uveljavljenih metod zdravljenja možganske kapi bolniki okrevajo po šestih mesecih, zatem pa se jim stanje kljub dolgi rehabilitaciji le izjemoma izboljša. Pri uporabi nove metode s presaditvijo matičnih celic pa se je bolnikom, ki živijo s posledicami možganske kapi že več kot šest mesecev, stanje začelo izboljševati že po enem mesecu. Poleg tega presaditev matičnih celic ni imela nobenih zabeleženih stranskih učinkov. Znanstveniki so tako že začeli izvajati novo raziskavo s 156 bolniki v upanju, da bodo lahko terapijo čim prej prenesli v vsesplošno uporabo.

Edinstveno transplantacijo sta izvedli vajenka Katja in Zarja.