Francoska raziskovalna skupina se je lotila preučevanja tehnike dremanja, ki se je je posluževal izumitelj Thomas Alva Edison. Ugotovili so, da možganska aktivnost v prvi fazi mirnega oziroma NREM spanca pripomore k ustvarjalnemu mišljenju. O spodbujevalni vlogi začetne faze spanja na ustvarjalni vpogled so poročali v reviji Science Advances.

Thomas Alva Edison je domnevno sredi dneva zadremal z jeklenima kroglama v rokah. Ko ga je premagal spanec, sta mu krogli padli iz rok in ga prebudili. To mu je omogočilo, da je takoj po prebujenju dostopal do idej iz obdobja med budnostjo in spanjem, ne da bi se te ideje izgubile v globljih fazah spanja. Raziskovalna ekipa, ki je bila navdahnjena z njegovo tehniko dremanja, je pripravila eksperiment, s katerim je želela preveriti, ali prva izmed treh faz NREM spanca poveča verjetnost za ustvarjalni vpogled. Prva faza NREM je tista najplitvejša, iz katere se včasih prebudimo z občutkom, da padamo.

Sto trije udeleženci in udeleženke so bili sprva deležni osnovnega urjenja v nalogi z nizom osmih številk. Dobili so navodilo, da z uporabo dveh pravil čim hitreje določijo zadnjo številko v zaporedju. Niso pa vedeli, da obstaja skrito pravilo, ki omogoča takojšen dostop do rešitve. Po začetnem treningu so jim raziskovalke in raziskovalci namenili dvajsetminutni odmor, med katerim so njihovo stanje budnosti spremljali s pomočjo video polisomnografije. Udeleženke in udeleženci so v temni sobi počivali z zaprtimi očmi in v polsedečem položaju, namesto jeklenih krogel pa so v roki držali kozarec. Nekateri so med odmorom ostali budni, spet drugi pa so zaspali, pri čemer jih je padec kozarca zbudil bodisi iz prve bodisi iz druge faze NREM spanca.

Po odmoru so se udeleženke in udeleženci vrnili k reševanju naloge s številkami. Pri vnovičnem reševanju se je izkazalo, da je že ena minuta dremanja v prvi NREM fazi za skoraj trikrat povečala možnost za nenadno odkritje skritega pravila napram tistim, ki med počitkom niso zadremali. Spodbujevalnega učinka spanja na nenadno odkritje rešitve problema pa niso opazili pri tistih, ki so pred prebujanjem že vstopili v drugo, globljo fazo NREM spanja. V nasprotju z Edisonovo prakso za udeležene v raziskavi do ustvarjalnega vpogleda ni prišlo takoj po počitku, ampak šele kasneje, in sicer v povprečju po 94. poskusu reševanja naloge.

Na podlagi analize možganskih valov so prepoznali tudi značilno fiziologijo med ustvarjalnim vpogledom. Poznamo več tipov možganskih valov. Alfa valovi so na primer pretežno prisotni pri sproščujočih aktivnostih v budnem stanju, delta valovi pa pretežno pri globljem spancu. Največjo verjetnost za ustvarjalni vpogled so imele udeleženke in udeleženci s srednjimi ravnmi alfa valov, najmanjšo verjetnost pa tisti z visokimi ravnmi delta valov. Takšno kombinacijo možganskih valov so med ustvarjalnim vpogledom zaznali tudi pri tistih, ki so ostali budni ter vseeno prišli do vpogleda v hitrejšo pot reševanja problema.

Raziskovalna ekipa je z ugotovitvami raziskave do neke mere podprla Edisonovo tehniko dremanja. Vendar pa ti rezultati odpirajo še mnogo vprašanj za nadaljnje raziskovanje. Zakaj nekatere posameznice in posamezniki pridejo do prve NREM faze in drugi ne? Zakaj je do vpogleda prišlo šele po povprečno 94. poskusu vnovičnega reševanja naloge in ne takoj? Zakaj prehod v drugo fazo NREM spanja izniči ta učinek in kakšni so učinki takšne tehnike na druge vrste ustvarjalnih nalog? Če boste to tehniko preizkušali doma, ne pozabite preveriti, da ideja, ki ste jo med spanjem dobili, morda ne pripada komu drugemu. 

Idejo za današnji Zbritoff je med dremežem dobila vajenka Katja.

Art meme by Enej