Mednarodna raziskovalna skupina je s pomočjo genskega inženiringa razvila manj invazivno metodo dolgoročnega spremljanja mikrocirkulacije. Novi način opazovanja kapilarnega krvožilja je opisala v znanstveni reviji Cell Reports Methods.

Proučevanje kapilar in spremljanje pretoka krvi po njih sta za razumevanje razvoja in delovanja krvožilja ključnega pomena. Pri človeku je na enem kvadratnem milimetru zbranih približno 600 žilic s premerom nekaj mikrometrov, zato je vizualizacija tega kompleksnega sistema zahtevna. 

Pretok krvi po kapilarah se v raziskavah pogosto spremlja  tako, da v žilo vbrizgajo polisaharid dekstran, ki ima nase vezano fluorescenčno molekulo. Nato lahko fluorescenco zaznajo pod mikroskopom. Ta metoda pa ima svoje omejitve. Dekstran poveča viskoznost krvi, kar upočasni njen pretok po žilah. Poleg tega barvila po eni uri ni več zaznati. To predstavlja velik problem za raziskave, ki spremljajo dolgotrajne procese mikrocirkulacije, saj je treba v testne organizme ves čas injicirati nove odmerke barvila. Za živali to predstavlja stres, v nekaterih primerih pa se lahko pojavi tudi neželen imunski odziv. Oba dejavnika vplivata na neoporečnost rezultatov. 

Raziskovalci in raziskovalke so zato razvili drugačen način spremljanja kapilarnega krvožilja. Z genskim inženiringom so naredili miš, sposobno tvorbe lastnega fluorescenčnega barvila. Namesto iz modificiranega dekstrana pa je bilo barvilo v obliki rekombinantnega proteina albumina, ki ga je od vseh proteinov v krvni plazmi sesalcev največ. Večino ga telo proizvede v jetrih, zato so se raziskovalke odločile, da gensko spremenijo jetrne celice. Vanje so s pomočjo posebnih virusov vnesle DNK z zapisom za rekombinantni albumin, ki je vseboval še zapis za fluorescenčni protein. Ko so virusi svojo DNK vgradili v jetrne celice, so te začele proizvajati fluorescenčni albumin. V krvni plazmi so že po treh dneh zaznali signal. 

Nova metoda spremljanja pretoka krvi po kapilarah reši oba problema starejše metode. Pri novem postopku so morali z injekcijo vbrizgati umetne viruse le enkrat, fluorescenčni protein pa so v krvni plazmi zaznali še tri mesece po tem, ko so poskus zaključili. Prav tako pri novi metodi niso zaznali imunskega odziva, ki bi lahko povzročil nezanesljivo spremljanje mikrocirkulacije krvi.  

Od besede fluorescenčno se je bledlo vajencu Andražu.

Vir slike: https://www.flickr.com/photos/nichd/42994292320