Astrofizikalni podvigi iz leta v leto izboljšujejo naše razumevanje daljnih ozvezdij in planetov, ki krožijo v njih. Začetki detektiranja planetov zunaj našega osončja segajo v zgodnja devetdeseta leta prejšnjega stoletja, prvi večji prelom pa se je zgodil leta 2004, ko je skupini astronomov uspelo narediti prvo direktno sliko planeta v orbiti okoli rjave pritlikavke 2M1207.

Na razdalji 200 svetlobnih let je zvezda 2M1207 Zemlji dovolj blizu, da lahko s pomočjo teleskopov, kot je “Zelo velik teleskop” v lasti Evropske vesoljske agencije, te planete slikamo. Velika prednost pri fotografiranju zvezdnega sistema 2M1207 je poleg bližine zvezde tudi jakost njene svetlobe. Rjave pritlikavke so veliko manj svetle, kot je na primer naše Sonce, zato je kontrast med svetilnostjo zvezde in osvetljenostjo planeta večji.

Današnji Znanstveni britoff pa govori o še bližjem planetu, to je o planetu HR 8799e, ki je od Zemlje oddaljen “pičlih” 129 svetlobnih let. Planet je na razdalji 15 astronomskih enot najbližji izmed štirih, ki krožijo v danem ozvezdju, po teži nekje med 5 in 10 jupitrovih mas, temperatura ozračja pa je bila ocenjena na 880 stopinj Celzija. Zaradi svoje bližine Zemlji je postal prvi planet, ki smo ga proučili s pomočjo optične interferometrije.

Optična interferometrija je fizikalna tehnika, ki s pomočjo leč in ogledal razcepi svetlobo in razširi svetlobne žarke, da lahko med sabo interferirajo, ter tako pomaga pri proučevanju svetlobnih spektrov. Na podlagi absorpcijskih linij, temnih linij v različnih spektrih, lahko nato raziskovalci ugotovijo kemično sestavo eksoplanetov, s katerih se je svetloba odbila.

Delovanje instrumenta GRAVITY, ki so ga raziskovalci uporabili pri opazovanju, temelji na osnovnih principih optične interferometrije, za delovanje pa uporablja vse štiri Zelo velike teleskope naenkrat. Tako namesto enega optičnega teleskopa s premerom zrcala osem metrov dobimo optični teleskop z efektivnim premerom zrcala okrog 100 metrov. S povečanjem efektivnega premera pa se seveda poveča tudi ločljivost samega teleskopa.

Zaradi tolikšnega izboljšanja resolucije so lahko znanstveniki izmerili veliko povečanje ogljikovega monoksida v atmosferi HR 8799e, ki ga v kemičnem ravnovesju z metanom ne bi pričakovali. Z novimi podatki lahko znanstveniki tako izboljšajo svoje fizikalne modele za planete zunaj našega osončja, z večjo natančnostjo izmerijo kemično sestavo planeta in posledično natančneje napovejo maso planetov. Ekipa raziskovalcev tako načrtuje, da bo sistem HR 8799 opazovala še dlje ter uporabila metode optične interferometrije z vedno večjo natančnostjo.

Z vami sem to jutro plaval Nejc.