Mednarodna raziskovalna skupina v reviji Nature Plants predstavlja gensko spremenjene paradižnike, ki v plodovih kopičijo provitamin D3.

Vitamin D je ime za skupino sorodnih maščobotopnih steroidov, ki imajo v telesu različne biološke funkcije: med drugim povečujejo absorpcijo kalcija, magnezija in fosfata iz prebavil ter so pomembni za normalno rast kosti in zob ter delovanje mišic in imunskega sistema. Za človeka sta najpomembnejša vitamin D3 in D2. Večina vitamina D3 nastane v globljih plasteh kože s pretvorbo iz provitamina D3 ob dovoljšnji izpostavljenosti UVB-žarkom. Vitamina D3 in D2 pa vnašamo v telo tudi s hrano, predvsem z živili živalskega izvora. Ocenjuje se, da ima približno milijarda ljudi pomanjkanje vitamina D, ker niso dovolj izpostavljeni sončnim žarkom oziroma ker uživajo hrano, v kateri ni dovolj vitamina D.

Provitamin D3 nastaja tudi v listih in nezrelih plodovih rastlin iz družine razhudnikovk, v katero med drugim spadajo paradižnik, krompir, jajčevec in paprika. V listih se provitamin D3 pod vplivom UVB-žarkov pretvori v vitamin D3, podobno kot v človeški koži. V zrelih plodovih se provitamin D3 pretvori v druge spojine, ki plodove varujejo pred insekti, pri ljudeh pa so te spojine antinutrienti, kar pomeni, da zavirajo absorpcijo drugih snovi.

Znanstveniki in znanstvenice so s pomočjo sistema CRISPR/Cas9 iz paradižnika odstranili gen, ki zapisuje enega od encimov, ki pretvarjajo provitamin D3 v druge snovi. Genska sprememba ni vplivala na rast in donos paradižnikov, gojenih v laboratorijskem rastlinjaku. So pa v gensko spremenjenih paradižnikih izmerili veliko več provitamina D3 v listih in nezrelih, pa tudi zrelih plodovih.

Raziskovalke in raziskovalci so nato liste in narezane plodove gensko spremenjenih paradižnikov eno uro osvetljevali z UVB-žarki. Ugotovili so, da je osvetljevanje zelo uspešno pretvorilo provitamin D3 v vitamin D3. V enem srednje velikem gensko spremenjenem plodu paradižnika so po osvetljevanju izmerili tolikšno količino vitamina D3, da bi zadostil dvajsetim odstotkom dnevnega priporočenega vnosa tega vitamina.

Nadaljnji poljski poskusi bi bili potrebni, da bi ugotovili, koliko vitamina D3 lahko nastane v gensko spremenjenih paradižnikih pri običajnih pogojih gojenja. Vendar so izsledki raziskave zelo zanimivi, saj nakazujejo možnost, da s preprosto gensko spremembo paradižniki ali druga zelenjava iz družine razhudnikovk postane pomemben rastlinski vir vitamina D3.

Gensko spremenjene paradižnike je jedla Angelika.