Kako se hrošči podlubniki prilagajajo na vse toplejše ozračje?

Kanadska raziskovalna skupina je preučevala, kako na razvoj hroščev podlubnikov in njihov odnos s simbiontskimi glivami vplivajo spremenjene okoljske razmere, kot so zmanjšana vlaga ter večja deleža ogljikovega dioksida in ozona v ozračju. Izsledke je objavila v reviji Global change biology. 

Hrošč Dendroctonus ponderosae je vrsta iz poddružine  podlubnikov, ki naseljuje borovke v gozdovih zahodne Severne Amerike. Hrošči podlubniki večino svojega življenja preživijo v lesu gostiteljskih dreves, pri čemer jih oslabijo in lahko povzročijo njihovo odmrtje. Podlubniki so tako pomembni gozdni škodljivci.

Ličinke hroščev podlubnikov se hranijo z delom drevesnega tkiva, ki je okuženo z glivami. Te živijo s hrošči v simbiozi, drevo pa dodatno oslabijo. Simbiontske glive v drevo vcepijo odrasli podlubniki. Za preživetje in razvoj ličink so glive pomembne, saj razgrajujejo težje prebavljive metabolite drevesa, kot so terpenoidi, ki jih podlubniki ne morejo prebaviti. V raziskavi so zato znanstvenice in znanstveniki preučili tudi vpliv spremenjenih razmer na simbiontske glive.

Raziskovalci in raziskovalke so pare hroščev vnesli v sveže posekane hlode borovcev. Hlode so za en mesec namestili v komore, v katerih so ustvarili bodisi okoljske pogoje, primerljive s sedanjimi, bodisi pogoje, predvidene v nekaterih podnebnih scenarijih ob koncu stoletja. To so povišana deleža ozona in ogljikovega dioksida ter večja vlažnost ozračja. Nastale zalege podlubnikov so zbrali za nadaljnjo analizo. Spremenjenim okoljskim razmeram so bile pet dni izpostavljene tudi simbiontske glive, ki so jih gojili v petrijevkah.

Povišan delež ogljikovega dioksida, dvakrat višji od atmosferskega, je pospešil razvoj ličink preko bub v odrasle hrošče, ki so iz hlodov v povprečju vzleteli pet dni prej. Nekatere vrste gliv so ob večjem deležu ogljikovega dioksida rasle hitreje, rast drugih pa je bila zavrta. Povišan delež ozona, dvakrat višji od atmosferskega, je negativno vplival na razmnoževanje in rodnost podlubnikov ter je zavrl rast simbiontskih gliv. Nasprotno pa je nizka, približno 33-odstotna vlažnost ugodno vplivala na razmnoževanje podlubnikov in rast gliv. 

Študija omogoča vpogled v nekatere spremembe življenjskega cikla hroščev podlubnikov in njihovih simbiontskih gliv. Kljub temu je težko predvideti, kako se bodo v prihodnosti spreminjali medvrstni odnosi v gozdnih ekosistemih in kako bo to vplivalo na širjenje hroščev podlubnikov. V študiji so denimo tudi opomnili na vpliv saprofitov, kot je gliva Aspergillus, ki tekmujejo z glivami, simbiotičnimi s hrošči, in posledično zmanjšujejo kolonizacijo drevesa s hrošči. Pri preprečevanju širjenja hrošča je pomembno tudi upravljanje gozdov. 

Pod lubjem je brskala vajenka Marisa. 

VIR: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/gcb.17207?fbclid=IwAR1…

"Wrinkled Bark Beetle" by treegrow is licensed under CC BY 2.0.