Nemško-irska raziskovalna skupina v znanstveni reviji Elife poroča o vplivu temperaturnih sprememb na interakcije med gostiteljem in patogenom. Ugotavljajo, da sta stopnja in intenzivnost okužbe močno odvisni od temperature in se lahko spremenita zaradi vse pogostejših in intenzivnejših vročinskih valov ter velikih temperaturnih nihanj, ki so posledica globalnega segrevanja. 

Znanstveniki in znanstvenice so kot modelni sistem izbrali parazita, glivo Ordosporo colligato, in z njo okužili morske bolhe. Te so uveljavljen ekološki modelni sistem, ki se pogosto uporablja v študijah podnebnih sprememb, prenos parazita Ordospore pa posnema povzročitelje bolezni, kot sta denimo SARS-CoV-2 in Vibrio cholerae. Poskus je vključeval tri različne temperaturne režime: konstantno temperaturo, režim dnevnega nihanja temperature in vročinski val. Režim dnevnega nihanja je vključeval enake povprečne temperature kot konstantni režim, vendar z nihanjem za 3 stopinje vsakih 12 ur. Vročinski val so simulirali pri štirih različnih temperaturah, pri čemer so bili pogoji enaki režimu s konstantno temperaturo, razen zvišanja temperature za 6 stopinj za 72 ur. Po tem, ko so morske bolhe izpostavili tem pogojem, so izmerili življenjsko dobo gostitelja, njegovo plodnost, stanje okužbe in število spor parazita Ordospore colligate v gostiteljevem črevesju.

Raziskovalke in raziskovalci so ugotovili, da se odziv gostitelja razlikuje od odziva parazita, pomembna pa je tudi njuna interakcija. Majhna dnevna nihanja so tako povzročila zmanjšanje stopnje okužbe in bremena spor v primerjavi s konstantnimi temperaturami. Obremenitev s sporami se je po vročinskih valovih povečala, vendar je bil učinek odvisen od povprečne temperature, pri kateri so izvedli vročinski val. Pri povprečni temperaturi 16 stopinj Celzija je bilo ob vročinskem valu breme spor večje kot pri povprečni temperaturi 19 stopinj Celzija.

Na prvi pogled se zdi to nepričakovan rezultat, saj bi se morali paraziti, ki imajo zaradi svoje manjše velikosti hitrejši metabolizem, hitreje prilagoditi na spreminjajoče se temperature kot njihovi večji gostitelji. Tako bi ob hitro se spreminjajočih razmerah, kot so vročinski valovi, pričakovali, da imajo paraziti vedno prednost pred svojimi gostitelji. A kot so ugotovili v študiji, je lahko dejanska prednost Ordospore manjša, saj je njeno temperaturno območje bolj omejeno kot gostiteljevo. Vročinski val tako lahko pri visokih temperaturah povzroči sorazmerno večji stres pri parazitu kot pri gostitelju. To je v skladu s hipotezo o toplotnem stresu, ki predvideva, da lahko sprememba temperature zmanjša učinkovitost tako gostitelja kot tudi parazita. 

Z raziskavo je znanstvena skupina osvetlila pomen višanja povprečne temperature okolja in ekstremnih temperaturnih sprememb za kompleksne interakcije med gostitelji in paraziti. Raziskovalke in raziskovalci s svojo študijo prav tako opozarjajo, da lahko ocene in napovedi, ki ne upoštevajo nihanja temperature, precenijo ali podcenijo breme in razširjenost bolezni.

Z morskimi bolhami se je skozi vročinski val prebila vajenka Urška.