Izbruh ognjenika Sveta Helena leta 1980 je imel za bližnje ekosisteme katastrofalne posledice. Raziskovalci iz Združenih držav Amerike so preučevali, kako so mikrobne skupnosti v gozdnih ekosistemih okrevale glede na to, kako so z gozdom upravljali pred izbruhom, ter glede na to, ali so bili na območju prisotni goferji. Študija je objavljena v reviji Frontiers in Microbiomes.

Ob izbruhu ognjenika je bila okoliška vegetacija uničena in pokrajina prekrita z do meter debelo plastjo vulkanskega pepela. Izbruh pa so preživeli nekateri mikroorganizmi pod zemljo. Plast pepela, s katero je prekrita okolica, ne podpira rasti rastlin. Mikrobne skupnosti so zato pomembne pri obnovi ekosistema po vulkanskem izbruhu, saj izboljšajo tla in s tem omogočijo rast rastlin. Ena izmed merljivih količin, povezana s kvaliteto tal, je denimo vsebnost organskega dušika oziroma dušika v obliki, dostopni rastlinam, v zemlji. Na ta način so raziskovalke in raziskovalci merili, kako kvalitetna je zemlja na preiskovanih območjih.

Vzorce tal so vzeli z dveh področij okoli vulkana: Bear Meadow in Pumice Plain. Bear Meadow je območje, kjer so bili pred izbruhom tako stari kot golo posekani gozdovi oziroma travniki. Pumice Plain pa je območje, na katerem so že leto po izbruhu opazili goferje, majhne glodalce, podobne vevericam. Z analizo kemijske sestave so v vzorcih tal izmerili vsebnost organskega ogljika in dušika. Preučili so tudi skupnosti mikroorganizmov v vzorcih tal; zanimala jih je raznolikost bakterij in gliv, preverili pa so tudi zastopanost arbuskularnih mikorizijskih gliv, ki živijo v sožitju z rastlinami in na več načinov pomagajo pri rasti rastlin.

Razlike v vsebnosti organskega ogljika in dušika so bile opazne skladno z načinom upravljanja gozda pred izbruhom. Stari gozdovi so imeli višje vsebnosti ogljika in dušika kot travniki. Prav tako so imela območja z zgodovino prisotnosti goferjev po izbruhu višjo vsebnost ogljika in dušika kot območja, kjer goferjev ni bilo. Opazili so tudi, da zgodovina upravljanja z gozdom ni opazno vplivala na raznolikost mikrobnih skupnosti, medtem ko so na območjih z goferji zaznali večjo raznolikost bakterijskih in glivnih skupnosti. Prav tako je bila na območjih z goferji višja prisotnost arbuskularnih gliv.

Raziskava je pokazala, kako na skupnosti mikroorganizmov in posledično na hitrost obnove ekosistema vplivajo predhodne prakse upravljanja z gozdovi in aktivnost živali, kakršni so goferji. Takšne ugotovitve nam lahko v prihodnje pomagajo pri upravljanju z ekosistemi, ki so jih spremenili ljudje ali naravni pojavi.

Mikrobni Znanstveni britOFF je pripravil Oskar.