Gorela je vas, gorela je cesta, gorelo je jezero

Kitajska raziskovalna skupina je v reviji PNAS Nexus objavila članek o jezerskih sedimentih gorskega jezera Tianchi. To leži na vzhodnem delu svilne ceste, ki je bila dolgo ena najpomembnejših kopenskih povezav med Evropo, Azijo in Afriko. Skupina je v jezerskih sedimentih proučevala ostanke požarov, ki so na širšem območju goreli zadnjih 6000 let, in ugotovila, da pojavnost ognjenih ostankov v zadnjih 2000 letih sovpada z obdobji intenzivnega vojskovanja.

Ogenj gori zaradi mnogih naravnih razlogov, kot so recimo gozdni požari, uporabljamo pa ga tudi ljudje za gospodinjske, kmetijske in vojaške namene. Raziskovalke in raziskovalci so na območju vzhodnega dela svilne ceste iskali povezave med ognjem, razpoložljivim netivom, podnebjem in človeškimi dejavnostmi. 

Ostanke požarov so iskali z analizo vzorcev sedimentnega dna jezera Tianchi, ki so jih dobili s pomočjo vrtin. Na podlagi izvrtanega sedimenta so izdelali visokoločljiv zapis črnega ogljika, ki zajema mikronske ostanke oglja in manjše submikronske delce saj. Velikost delcev nam lahko pove, kako daleč od jezera se nahaja izvorno območje požara. Tako so večji ostanki oglja značilni za lokalne požarne aktivnosti, medtem ko manjše delce nese dlje in so tipični za večje, regionalne požare. Meritve črnega ogljika so primerjali s temperaturo, količino padavin in količino peloda zelnatih rastlin v zadnjih 6000 letih na tem območju.

Ugotovili so, da je bila požarna aktivnost do sredine holocena nizka, pojavnost ognjenih ostankov pa se je usklajeno stopnjevala s pojavom suše in razrastom zelnatih rastlin, ki bolje gorijo od lesnih. Največji porast požarnih aktivnosti pa se je zgodil v poznem holocenu. Znanstvena skupina je v zadnjih 2000 letih zaznala pet obdobij s povišanimi ostanki gorenja, ki pa niso sovpadala s spremembami v temperaturi, padavinah ali količini peloda.

Visokoločljivostni zapis črnega ogljika poznega holocena je znanstvena skupina korelirala z dokumentarnimi vojnami med različnimi dinastijami na vzhodnem delu svilne poti. S tem predpostavljajo, da je požarno aktivnost na tem delu svilne ceste pred 2000 leti močneje zaznamovala človeška aktivnost s svojim delovanjem kot podnebni in vegetacijski vpliv na požare.

Kaj vse bo v jezerskih sedimentih ostalo za nami, se ob koncu tedna sprašuje Lea.

Viri fotografij: 1, 2, 3, 4, 5