Celinske stoječe vode, kot so jezera, nikakor niso zaprti ekosistemi, saj na njihovo biogeokemično kroženje elementov pomembno vpliva tudi njihova okolica. V nedavno objavljenem članku so znanstveniki in znanstvenica predstavili rezultate raziskave, s katero so spremljali vpliv izbruhov listojedih žuželk na spremembo kemizma jezer v Kanadi.

Izbruhi listojedih gosenic nočnih metuljev se na območju borealnih gozdov Kanade pojavljajo na približno pet let. Njihove posledice se kažejo predvsem v tem, da jeseni z dreves odpade manj listja, poveča pa se število žuželčjih iztrebkov. Rezultat izbruhov žuželk se kaže kot sprememba kroženja hranil, zlasti ogljika in dušika, med kopnim in bližnjimi jezeri. Iztrebki gosenic, ki so bogati z dušikom, se izpirajo v jezersko vodo, kjer delujejo kot gnojilo za mikrobe. Posledično se v letih izbruhov žuželk v ozračje izpušča večja količina ogljikovega dioksida. 

Raziskava se je osredotočila na 12 jezer v Kanadi in je potekala 32 let. V tem času so spremljali kemijsko stanje jezer, popisali žuželke in opazovali spremembe rastlinske pokritosti okolice jezer v času njihovih izbruhov.

Rezultati raziskave so pokazali, da so listojede žuželke v letih izbruha zmanjšale pokritost krošenj z listi za kar 22 odstotkov. V teh letih se je zaradi povečane količine iztrebkov žuželk v jezerih močno povečal delež dušika. Zaradi manjše količine odpadlih listov pa je izmerjeni delež ogljika v jezerih upadel. Izkazalo se je tudi, da je bil vpliv gosenic večji ob jezerih, kjer so prevladovali listavci, kot so hrasti ter javorji, in ne iglavci.

V prihodnosti lahko pričakujemo, da bodo toplejše temperature, kot posledica podnebnih sprememb, vplivale na širjenje listavcev proti severu. Posledično bodo večji tudi izbruhi žuželk, ki bodo imeli vpliv na biogeokemično kroženje elementov v celinskih vodah. Raziskava tako odkriva, kako pomemben je vpliv žuželk na jezera in celinske vode, ki imajo v oziru podnebnih sprememb pomembno vlogo pri uravnavanju ozračja.

Jesensko listje bo v jezera metal Sebastjan.