Kiti so največji sesalci, kar jih poznamo. Nekatere vrste kitov lahko v dolžino merijo kar eno dolžino košarkaškega igrišča, njihova masa pa znaša do 200 ton. Raziskovalke in raziskovalci se že vrsto let sprašujejo, kaj so razlogi za to velikost.

Obstajata dve hipotezi. Prva pravi, da naj bi se v vodi ogromne živali lažje premikale, pri tem pa velika usta pridejo prav, da nahranijo to ogromno telo. Druga hipoteza pa pravi, da je razlog za velikost kitov lažja obramba pred plenilskimi morskimi psi.

Nedavno je skupina znanstvenikov v reviji Proceedings of Royal Society B objavila raziskavo, v kateri so pokazali, da je telo vosatega kita pred 4 in pol milijona let nenadoma postalo večje. Razlog za to pa so bile klimatske spremembe, ki so vplivale na dostopnost prehrane.

Raziskovalna skupina je v raziskavi primerjala kar 63 vrst izumrlih in 13 vrst še danes živečih kitov. Pri vseh vrstah so izmerili kosti ličnic, saj iz dolžine slednjih lahko napovemo velikost pripadnikov določene vrste. Ko so imeli vse te podatke, so ustvarili evolucijska sorodstvena medvrstna drevesa.

Iz evolucijskih dreves so ugotovili, da so bili kiti vedno precej veliki. A 4 in pol milijona let nazaj se je zgodil velik preskok, takrat so se pojavili prvi gromozanski kiti. To se je zgodilo na prehodu iz pliocena v pleistocen, v času prvih ledenih dob, ki so vodile do klimatskih sprememb. Posledica teh pa je bila različna dostopnost plena in hrane za kite. Hrana je postala sezonska, v obilju pa se je nahajala le na manjših zaplatah v morjih. Kiti z večjimi usti so tako imeli prednost pred pripadniki manjših vrst, saj so lahko naenkrat zajeli ogromne količine hrane. Pri tem pa so veliki kiti tudi hitreje prepotovali dolge razdalje med zaplatami planktona in ostale hrane, ki jo vosati kiti uživajo.

Kite je občudovala Zarja.