Raziskava z univerze zvezne države Severne Karoline predstavi pomembne dokaze o povezavi med evsocialnim načinom življenja in močjo imunskega sistema vsakega posameznika v koloniji. Evsocialni način življenja pomeni bivanje v skupnosti, kjer se posamezniki delijo na manjše skupine, med katerimi prihaja do delitve dela. Najbolj znani predstavniki evsocialnih žuželk so vrste iz družine os, mravelj in termitov.

Življenje v koloniji z vidika imunskega sistema predstavlja svojevrsten izziv, saj med velikim številom posameznikov na majhnem območju lažje prihaja do prenosa bolezni. O evolucijskem vplivu evsocialnosti na imunski sistem žuželk obstajata dve hipotezi. Prva predvideva, da se je socialni način življenja ohranil zato, ker imajo evsocialne vrste močnejši imunski sistem. Druga hipoteza pa poudarja pomembnost vedenjskih vzorcev, povezanih s higieno, ki so se pri teh žuželkah ohranili zaradi večje nevarnosti okužbe.  

Rezultati raziskave kažejo v smer potrditve druge hipoteze. S posebno metodo okužbe so merili imunski odziv sorodnih evsocialnih in samotarskih vrst žuželk. Žuželke, ki so živele v kolonijah, so imele šibkejši imunski sistem od samotarskih vrst. Imunski odziv posameznikov, ki živijo v bolj številčnih kolonijah, je bil manjši od odziva tistih, ki živijo v manjših kolonijah. Iz tega raziskovalci in raziskovalke predvidevajo, da je pri evsocialnem načinu življenja ohranjanje higiene ključno za ohranjanje zdravja kolonije.

V reviji Proceedings of the National Academy of Science so japonski znanstveniki pet let po jedrski katastrofi v Fukušimi objavili študijo o tamkajšnjem stanju kontaminacije morskih živali z radioaktivnimi izotopi.

Gre za obširno analizo podatkov o stopnji ionizirajočega sevanja v vzorcih hrane med letoma 2011 in 2015, s katero so pokazali, da sevanje pri morskih vrstah rib in drugih živali ne presega več največje trenutno dovoljene vrednosti na Japonskem. To so po njenem dvigu po nesreči ponovno znižali na 100 Becquerellov na kilogram živila, kar ustreza efektivni dozi sevanja 1,5 mikro Sieverta. To pa pomeni, da trenutno en kilogram v japonskem morju ujete ribe ustreza sevanju 15 običajnih banan. Omenjeno pa ne velja za rečne vrste, ki še vedno presegajo dovoljeni prag.

Količino radioaktivnih izotopov, ki oddajajo žarke gama, se na širšem območju reaktorja še vedno intenzivno nadzoruje, predvsem zaradi zaskrbljenosti njihovega prehajanja v prehrano ljudi. Najpomembnejša radioaktivna izotopa, izpuščena v nesreči, sta cezij 134 in cezij 137, ki imata razpolovni dobi dveh in tridesetih let. Medtem ko se je večina dolgoživečega cezija in stroncija zaradi nesreče v Černobilu že razgradila, pa je na japonskem kontaminacija z radioaktivnim cezijem še vedno prisotna.



Z vidika živali in ljudi sva o živalih poročali Urša in Maja.