Staranje je neizogiben biološki proces, s katerim se sreča vsak organizem. Eden izmed pojavov, ki prizadene centralni živčni sistem, je manjšanje števila mednevronskih povezav preko sinaps. Pojav povezujemo z zmanjšanjem kognitivnih sposobnosti ter povečanjem možnosti za razvoj nevrodegenerativnih bolezni.

Nedavno so raziskovalci in raziskovalke odkrili zanimiv odziv centralnega živčnega sistema laboratorijskih miši, potem ko so tem administrirali krvno plazmo iz človeške popkovine. Povezave med nevroni preko sinaps v testiranih miših so se okrepile, kar je ravno obraten proces kot pri staranju, kjer te izgubljajo na moči. Kljub uspešnim in zanimivim rezultatom, ki so jih dale te študije, raziskovalci niso uspeli natančno določiti molekularnih faktorjev, ki prispevajo k opaženim nevronskim spremembam.

Raziskovalca z Univerze v Standfordu sta v nedavni študiji izvedla podoben poskus na celični kulturi človeških nevronov, na katero sta nanesla krvni serum mladih in starih miši. Uporaba in vitro celične kulture jima je omogočila izključitev negotovosti rezultatov, pridobljenih iz in vivo študij, ker jima je tudi omogočilo bolj zanesljivo analizo molekularnih faktorjev.

Rezultati kažejo, da se v krvnem serumu mladih miši nahajajo faktorji, ki zaustavljajo oslabitev sinaptičnih povezav med nevroni, saj sta raziskovalca le pri administraciji krvnega seruma mladih miši opazila spremembe, ki so značilne za krepitev sinaptičnih povezav.

Analiza vsebnosti proteinov v krvni plazmi in njihova identifikacija sta pokazali na dva nova serumska proteina, ki sta ključna za opažene rezultate - to sta proteina THBS4 in SPARCL1. Da sta prav ta proteina ključna za pomladitev nevronov, je pokazal tudi testni eksperiment. V tem sta raziskovalca celični kulturi nevronov dodala krvni serum starih miši, ki sta mu dodala sintetična faktorja THBS4 in SPARCL1, in opazila enake spremembe kot pri dodatku krvnega seruma mladih miši.

Raziskovalca sta v članku podala tudi nekaj možnih razlag, kako naj bi odkrita proteina pripomogla h krepitvi sinaptičnih povezav. Študija predstavlja pomemben korak pri razumevanju procesa staranja in odpira potencial za farmakološki spopad z njegovimi posledicami.