Iz zemlje gre v bučo, la vendi undi bučo

V četrtkovo jutro bomo zakorakali z odkritjem, za katerega je poskrbela ekipa znanstvenic in znanstvenikov iz sosednje Avstrije. Preučevali so gojenje štajerskih oljnih buč in ugotovili, da se koristne bakterije, ki živijo na bučnih semenih, dedujejo iz ene generacije buč v drugo. Svoje odkritje so objavili v reviji Frontiers in Plant Science.

Podobno kot pri človeku, so tudi v življenju rastlin koristni mikroorganizmi pomembni za njihovo zdravje in razvoj. Gojenje štajerske oljne buče se je začelo pred komaj stopetdesetimi leti in je dobro dokumentirano. S križanjem različnih sort navadne buče so vzgojili tako, ki rodi semena, primerna za pridelavo olja. Ta semena so zaradi svoje sestave ob kalitvi dovzetnejša za različna bakterijska in glivična obolenja. Raziskovalke in raziskovalci so iz preteklih zabeležk lahko razbrali, da se je med usmerjenim gojenjem sorte štajerske oljne buče mikrobiota njenih semen skozi generacije spreminjala. Zato so želeli razvozlati, kako genski zapis oziroma genotip buč vpliva na raznolikost in sestavo mikrobiote na njenih semenih. 

Znanstvenice in znanstveniki so preučevali mikrobioto šestih različnih genotipov buč. Osredotočili so se na preučevanje bakterijskih in glivnih združb mikroorganizmov, in sicer tistih, ki živijo na semenih in tistih, ki živijo v sožitju s korenino. Kot vzorce so uporabili semena buč, dele korenin rastline, prst, na kateri je buča zrasla, ter semena potomcev buč. Vzorce so analizirali z metodo visokopretočnega sekvenciranja amplikona, usmerjeno na točno določen del genoma. Taksonomsko klasifikacijo bakterij in gliv so izvedli s primerjavo rezultatov vzorcev znotraj istega genotipa. 

 Ugotovili so, da je raznolikost mikrobov na semenih v primerjavi z raznolikostjo mikrobov, ki živijo v sožitju s korenino in v prsti, manjša. Razlikovala se je tudi sama sestava mikrobiote. Na semenih buč in njihovih potomcev so prevladovali sevi bakterij iz družine enterobakterij. Med različnimi genotipi pa so znatnejše spremembe v sestavi mikrobiote opazili pri semenih, ne pa v mikrobioti koreninskega dela. Dodatno so odkrili, da je bila mikrobiota koreninskega dela zelo podobna mikrobioti prsti, na kateri so buče zrasle. Sklenili so, da se koristne bakterije, ki živijo na bučnih semenih, dedujejo iz ene generacije buč v drugo. Katere vrste gliv bodo z njimi sobivale, pa je odvisno od okolja, natančneje mikrobiote tal, kjer buče rastejo. 

Odkritja utirajo pot mikrobiotsko odvisnemu gojenju štajerskih oljnih buč in tudi drugih rastlin. Odbiranje sort z določeno mikrobioto bi lahko denimo prispevalo k povečanju odpornosti rastlin proti boleznim in posledično zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev. 

Te buče so zrasle na Patricijinem zelniku.