Raziskovalca z univerze Yale sta v reviji Science objavila izsledke raziskave, v kateri sta proučevala prehranske strategije rastlinojede megafavne afriških savan. S pomočjo računalniških simulacij sta odkrila ključni pomen menjave prehrane med sezonami. Gre za do nedavnega pogosto prezrto značilnost velikih rastlinojedcev, za ključno prilagoditev, ki omogoča večjo razširjenost določenih vrst po savanah.

Zaradi postopnega krčenja razpoložljivega teritorija velikost populacij afriške megafavne v zadnjih desetletjih vedno bolj pada. Razumevanje faktorjev, ki vplivajo na številčnost rastlinojedcev v savanah, je zato kritičnega pomena za ohranitev teh živalskih vrst. 

Raziskave savanskih rastlinojedcev so se še do nedavnega večinoma osredotočale na vpliv telesne mase živali, migracij ter plenjenja na velikost populacij. Avtorja raziskave pa sta pod drobnogled vzela prehransko strategijo posameznih vrst rastlinojedcev. V grobem lahko naštejemo tri strategije prehranjevanja savanskih rastlinojedcev: prehranjevanje s travo, prehranjevanje z grmičevjem in drevesi ter mešano prehranjevanje, pri katerem živali jedo tako travo kot tudi drevesno rastlinje. Med slednje sodijo na primer antilope.  

Raziskovalca sta pomembnost posameznih faktorjev preverjala z računalniškimi modeli, s katerimi sta simulirala širjenje populacij po afriških savanah ob spreminjanju posameznega faktorja. Dobljene podatke sta nato primerjala z znanimi podatki o spreminjanju števila posameznih živalskih vrst.

Rezultati simulacij so pokazali, da lahko prehranska strategija obrazloži kar 65 odstotkov variabilnosti med velikostjo populacij različnih rastlinojedih vrst v savanah. Za najbolj učinkovito se je izkazala strategija mešanega prehranjevanja, saj se sklada z znanimi podatki o številčnosti posameznih vrst. Presenetljivo je veliko manjši vpliv na število osebkov imela masa živali. 

Avtorja raziskave sklepata, da so mešani prehranjevalci pred ostalimi rastlinojedci v prednosti zaradi celoletnega dostopa do zadostne količine hrane. V bolj suhem obdobju, ko ni na razpolago dovolj trave, se lahko tako še naprej prehranjujejo z grmičevjem in drevesnim rastlinjem, ki sta v tem obdobju še prisotna. 

Po mnenju avtorjev so mešani prehranjevalci ključni tudi za vzdrževanje savanskega ekosistema, saj s prehranjevanjem z grmičevjem in z drevesi omejujejo razrast gozdov. Hkrati z menjavo načina prehranjevanja oziroma s preskokom na travno dieto v deževnem obdobju ne morejo vplivati na popolno izginotje dreves. Zato pomembno vplivajo na izgled savan, ki so poraščene tako s travo kot tudi z drevesi.      

Med gazelami se je pasel Arne.