Japonska raziskovalca v reviji Current Biology poročata o opazovanju japonskih sinic. Opazovala sta, kako japonske sinice uporabljajo krila in prhutanje za izražanje. Te ptice naj bi torej gestikulirale. 

Ljudje poleg govorjenega jezika za sporočanje uporabljamo tudi gestikulacijo oziroma kretnje. To počnemo na dva načina, in sicer na neposreden način, kadar na primer kažemo na predmete s prstom, ali pa na simbolni način, kadar recimo z roko pomahamo v pozdrav. Podobne načine sporočanja so raziskovalke in raziskovalci zaznali pri drugih primatih. Japonska raziskovalna skupina pa poroča o simbolni gestikulaciji pri japonskih sinicah. Tovrstno sporočanje, ki so ga razložili kot »izvoli pred mano«, naj bi tokrat prvič opisali v znanstveni literaturi.

Japonske sinice so družabne in monogamne ptice. Raziskovalci so opazili, da nekateri osebki v bližini gnezd ob prisotnosti drugega osebka prhutajo s krili. Zanimalo jih je, ali je to vedenje način sporočanja. Da bi ta pojav priznali za gestikulacijo, bi moral sporočevalec izraziti neko vedenje v bližini prejemnika, ki bi nato moral to vedenje zaznati in po zaznavi vedenja sporočevalca prilagoditi svoj odziv. 

Raziskovalna skupina je opazovala 321 obiskov gnezd japonskih sinic. Zapisovali so si primere, ko je en osebek zaprhutal s krili, in spremljali, ali je v bližini prejemnik oziroma drug osebek, ki bi izraženo vedenje opazil in se po sprejetem sporočilu odzval. Ugotovili so, da so sporočevalke v glavnem samice, ki so v bližini gnezd, kadar se gnezdu približa samec. Takrat samica zaprhuta s krili, samec pa gre ponavadi prvi v gnezdo. Tega vedenja niso opazili, ko samca ni bilo v bližini. Če se to vedenje ni pojavilo, je bil vrstni red vstopa v gnezdo drugačen. Prva je tedaj v gnezdo vstopila samica. Na podlagi vseh opazovanj so to vedênje prevedli v sporočilo »izvoli pred mano« ali drugače »za tabo«. 

Vedenje prhutanja s krili se zaključi, ko partner vstopi v gnezdo. Raziskovalna skupina to razlaga tako, da samica s prhutanjem samca povabi, naj vstopi v gnezdo. Gre torej za simbolno sporočilo in spodbudo za vstop. Pri tem ptice s perutmi ne kažejo proti gnezdu tako, da bi nakazovale njegovo lokacijo. Ekološkega pomena tega vedênja v celoti torej še ne poznamo. V nadaljnjih raziskavah bosta znanstveno skupnost zanimali tudi povezava med telesnimi signali in zvočno komunikacijo ter razlaga vseh raznolikih načinov sporočanja, ki jih najdemo pri drugih živalih.

Vljudne ptice je spoznavala Zarja. 

Vir fotografije: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Japanese_tit_in_Suita,_Osaka,_N…

Photo by Laitche, CC BY-SA 4.0, via Wikimedia Commons