Jaz protestiram – po Twitterju

Aktualno-politična novica
30. 12. 2022 - 8.05

Argentinska raziskovalna skupina je modelirala kolektivno dinamiko politične ozaveščenosti na podlagi medijske pozornosti in medosebnih interakcij na družbenem omrežju. Hipotezo je testirala na množici podatkov, povezanih z gibanjem Black Lives Matter, in rezultate objavila v reviji Physical Review E.

Black Lives Matter je vrsta političnih akcij, ki so bile odgovor na policijsko nasilje nad črnsko skupnostjo v Združenih državah Amerike. Med najbolj nedavne in odmevne sodijo protesti v povezavi z umori Georgea Floyda, Breonne Taylor, Jacoba Blaka in drugih. Raziskovalke in raziskovalce je zanimala povezava med medijskim poročanjem o tovrstnih dogodkih in družbenim interesom na Twitterju. Pri analizi so uporabili model, ki predpostavlja obstoj kritične vrednosti družbenega interesa, pri kateri se politični aktivizem preseli z družbenih omrežij na ulice

Za indikator družbenega interesa na Twitterju so vzeli vse objave in retvite v angleščini, ki so vsebovali ključne besede. To so bila imena žrtev v obdobju enega meseca po vsakem dogodku. Porast števila objav in retvitov naj bi kazal na večji družbeni interes. Mero medijske pozornosti so po drugi strani definirali kot število prispevkov medijskih hiš, kot so CNN, BBC, Time, v katerih so bile uporabljene enake ključne besede. 

Uporabnice in uporabnike Twitterja so razdelili na politično aktivne in neaktivne. Drugače rečeno, ločili so dve skupini ljudi – tisto, ki je uporabljala ključne besede, povezane z gibanjem Black Lives Matter, in tisto, ki teh ključnih besed v svojih objavah ni uporabila. Pri modeliranju družbenega interesa so predpostavili, da vsak politično neaktiven posameznik postane aktiven ob določenem deležu politično aktivne populacije. Ta mejna vrednost je porazdeljena naključno in se med ljudmi razlikuje, kar pomeni, da so posamezniki različno občutljivi na dogajanja v okolici. Povprečno vrednost te porazdelitve pa je raziskovalna skupina povezala s pojmom družbene občutljivosti. Gre torej za neko mero dovzetnosti celotne populacije na politično aktivnost v okolju.

Raziskovalci in raziskovalke so primerjali časovni potek števila objav posameznikov in objav medijskih hiš ter ugotovili, da se družbeni interes za pomembne dogodke poveča hitreje kot medijska pozornost nanje. Pojav so pripisali povečani družbeni občutljivosti. Ta naj bi po mnenju raziskovalne skupine uravnavala kolektivno reakcijo na pomembne dogodke. Običajno se ljudje na družbenih omrežjih na novice odzovejo z deljenjem informacij in mnenj. V primerih povečane družbene občutljivosti pa zaradi narave politične situacije populacija preide v stanje, ko pomembni dogodki sprožijo tudi ulične izgrede in proteste. 

Iz podatkov so ugotovili, da je vpliv politične aktivnosti populacije na posameznika močnejši kot vpliv medijskega poročanja o pomembnih dogodkih. Prav tako družbeni interes naraste hitreje, ko so pomembni dogodki pogostejši. Povezavo med povečano družbeno občutljivostjo in kolektivnim obnašanjem, ki presega digitalno okolje, so potrdili s podatki obiskanosti različnih institucij v krajih, kjer so se zgodili protesti. Mejne vrednosti družbenega interesa, ki privede do uličnih izgredov, niso eksplicitno podali. So pa pokazali, da v primeru pomembnih političnih dogodkov specifična struktura prenosa preprostih podatkov na družbenih omrežjih, kot je Twitter, ne predstavlja omejitev za ta model.   

Twitterja še nikoli ni uporabljala vajenka Liza.

 

Vir slike: https://deepai.org/

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.