V študiji, objavljeni v reviji Fungal Ecology, je japonska raziskovalna skupina ugotovila, da glive prilagajajo rast s pomočjo primitivne oblike kognicije. 

Raziskovalna skupina je suhe lesene kocke v velikosti kubičnega centimetra postavila v dve različni posodi. V prvi posodi je bilo osem kock, postavljenih v krogu. V drugo posodo je skupina razporedila devet kock v obliki črke X. Raziskovalke in raziskovalci so na kocke nacepili glivo, imenovano Phanerochaete velutina. Obe posodi so inkubirali 116 dni in spremljali razrast nitkastih struktur oziroma hif, ki sestavljajo micelij.

Gliva je pri obeh postavitvah lesenih kock svoje hife najprej z vsake kocke razrasla v vse smeri. Sčasoma so se posamezne hife odebelile in postale vidnejše. Tako se je pojavila mreža, ki je povezovala sosednje lesene kocke. Raziskovalna skupina je poraslost kock statistično analizirala in razraslosti micelija pripisala številčno vrednost. Tako so lahko primerjali rast glive pri obeh postavitvah lesenih kock in stopnjo povezanosti na skali od nič do devet.

Pri krožni postavitvi kock je micelij ustvaril enakomeren obroč, ki se je širil navzven, v notranjost kroga pa ni rasel. Pri postavitvi kock v obliki črke X je micelij bolj prerasel kocke na koncih krakov kot tiste v središču. Kocke na koncih so bile tudi močneje povezane med seboj z micelijem kot tiste proti sredini.

Raziskovalna skupina je prav tako primerjala količino lesa, ki jo je gliva porabila pri obeh postavitvah. Ugotovila je, da je gliva manj lesa porabila pri postavitvi X kot v krogu. Kljub različni porabi lesa je bila površina micelija med postavitvama primerljiva.

Zanimivo je, da gliva pri postavitvi X ni porabljala hranil iz vseh kock, čeprav je vse prekrivala. To pomeni, da je gliva nekatere kose lesa uporabila zgolj kot vmesne točke za pot proti kockam na koncih krakov, od koder je črpala hranila. Celice na vmesnih kockah torej niso služile pridobivanju hranil, temveč predvsem njihovemu transportu.

Gliva je zaznala postavitev lesenih kock in temu primerno aktivirala različne dele micelija na različne načine; medtem ko je pri krožni postavitvi celoten micelij opravljal enako vlogo, so bile vloge pri postavitvi X razdeljene med dele micelija na različnih položajih. Prepoznavo in prilagoditev na prostorsko porazdelitev hranil lahko interpretiramo kot primitivni obliki kognicije.

Znanstvenice in znanstveniki so pri študiji izhajali iz definicije, ki kognicijo opiše kot mehanizme pomnenja, učenja in pričakovanja z namenom spremljanja okolice. Glede na to definicijo so lahko zaključili, da opažen vzorec rasti in porabe lesa izkazuje nižji nivo kognicije.

Glive si je zapomnila Boža.