Na žalost ne frekvence 89,3 MHz. Je pa danska raziskovalna skupina v nedavno objavljenem znanstvenem članku razkrila fiziološke lastnosti sluha velikega kormorana v zraku in vodi. Izhodišče za raziskavo je bilo zanimanje, katere čute uporabljajo kormorani v vodi, saj je bilo na podlagi preteklih raziskav njihovega vida ugotovljeno, da v vodi vidijo približno tako dobro kot mi. Torej precej megleno.

Veliki kormorani so ptice, ki svoj plen lovijo v vodi, njihovi potopi pa v povprečju trajajo približno 30 sekund, v globini od 6 do 10 metrov. A njihov vid jim ne omogoča, da bi svoj plen videli na razdalji, večji od enega metra. Za boljše razumevanje njihove orientacije v vodi se je tako predvidevalo, da kormorani kot glavno čutilo v vodi uporabljajo sluh. Poleg tega morajo biti njihova čutila prilagojena tudi življenju na kopnem, kjer se parijo in gnezdijo.

Znanstveniki so za preučevanje sluha kormoranov v vodi in na kopnem merili akustični potencial možganskega debla. Gre za metodo, ki podaja podatke o pragu sluha v povezavi z aktivnostjo električnega prevajanja preko živcev. S pomočjo te metode so tako preverjali, kje je prag zvoka, ki so ga ptice lahko zaznale tako v vodi kot tudi na kopnem. Odgovore, povezane z delovanjem sluha preučevanih ptic, so nadalje iskali tudi v anatomiji njihovega slušnega organa.

Rezultati raziskave so pokazali, da je sluh kormoranov v vodi vsaj toliko dober kot zunaj. Glavne anatomske prilagoditve za zaznavanje zvoka v vodi se nahajajo v srednjem ušesu kormoranov, ki po zgradbi spominja na slušne organe želv in nekaterih žab. Poznavanje sluha kormoranov pomembno vpliva na njihovo varstvo, saj zaradi hrupa, ki ga povzročajo motorji čolnov in ladij, pogosto z veliko težavo lovijo organizme za prehrano.