Predstavljamo pregledno raziskavo mednarodne raziskovalne skupine, ki so jo objavili septembra v reviji One Earth. V študiji je povzela različne nivoje vpliva podnebnih sprememb na podzemna okolja, kot so jame, podzemne vode, zemeljske razpoke, ter na tamkaj živeče živali. V ta namen so pregledali 347 skupin podatkov različnih študij. 

Podatke iz terenskih, laboratorijskih in modelnih študij so znanstvenice in znanstveniki razdelili v štiri skupine. Obseg vpliva podnebnih sprememb so razdelili na odziv na ravni fiziologije organizmov, vedênja, populacije in habitata. 

Znanstvena ekipa ugotavlja, da se v podzemnih habitatih vse pogosteje pojavljajo zunanje vrste – torej vrste, ki za svoje preživetje niso vezane na podzemne ekosisteme in primarno bivajo na površju. Podzemni ekosistemi jim namreč nudijo neke vrste termalni refugij pred temperaturnimi spremembami, ki se odvijajo na površju. 

Za podzemne ekosisteme je značilna toplotna inercija, pri kateri so nihanja temperature okolja manj izrazita kot na površju, živali pa so prilagojene na ta dejavnik, pa tudi sicer na posebne razmere v podzemnih habitatih. Če nadalje primerjamo nadzemne in podzemne živali, se med seboj močno razlikujejo v tem, kako so se sposobne fiziološko odzvati na temperaturni stres. Temperaturni razpon, v katerem se odvijajo molekularni in celični procesi, je pri podzemnih živalih ožji in stresni odziv na visoka nihanja zato bolj omejen. 

Kaj pa vpliv spreminjanja podnebja na habitatni tip podzemih vod? V toplejši vodi je vsebnost kisika manjša, kar za podzemne vodne organizme predstavlja dodatno metabolno breme. Glede na napovedi podnebnih razmer se pričakuje, da bo deoksigenacija podzemne vode nadalje vplivala na metabolne procese vodnih podzemnih organizmov. 

V preučenih študijah še niso zapazili izumiranja vrst, vendar predvidevajo, da bodo vse manj ugoden habitat, težje prilagajanje stresnega odziva in manjše zmožnosti seljenja vodile do lokalnega izumrtja vrst. V primeru podzemne favne zaradi visoke specializacije to pogosto pomeni tudi globalno izumrtje vrste. 

Znanstvena ekipa poudarja, da so preučene študije predvsem kratkoročne, manjkajo podatki o dolgoročnih vplivih podnebnih sprememb. Osredotočene so predvsem na živalske skupine rakov, pajkovcev in žuželk, manjkajo študije o vretenčarskih vrstah in mikroorganizmih. Zato predstavijo področja nadaljnjega raziskovanja, predvsem predlagajo raziskovanje kumulativnih učinkov podnebnih sprememb na podzemne ekosisteme na daljši časovni skali, hkrati pa opozarjajo, da se morajo nadaljnje študije osredotočiti tudi na strategije ohranjanja podzemnih ekosistemov.

Pisala je Klara. 

Vir slike: John Martin’s Illustrations of Paradise Lost (1827)