Današnje jutro začenjamo z laboratorijskimi miškami. Za nekatere raziskave so še vedno nujne, ob tem pa se morajo zagotavljati čim boljši življenjski pogoji. V reviji Frontiers in Veterinary science je nemško-avstrijska raziskovalna skupina objavila raziskavo o vplivu režima hranjenja miši na njihovo dobrobit. 

Zaradi raziskav na laboratorijskih živalih trpi njihova dobrobit, kar poskušajo omiliti s konceptom 3R - replace, reduce, refine. Koncept torej zaobjema zamenjavo poskusov na laboratorijskih živalih z alternativnimi metodami in zmanjšanje števila laboratorijskih živali v raziskavah ter stremi k čim večjemu udobju laboratorijskih živali. Znanstveniki in znanstvenice največkrat iščejo manj invazivne eksperimentalne postopke, vendar se ne osredotočajo tudi na kakovost življenjskih pogojev. Med drugim tudi na hranjenje.

V večini laboratorijev po svetu miške hranijo po volji čez cel dan, kljub številnim dokazanim negativnim učinkom na zdravje, kot sta debelost in krajša življenjska doba. V raziskavi so hranjenje po volji primerjali s hranjenjem enkrat na dan, hranjenjem po volji 20 ur na dan in avtomatiziranim hranjenjem. Naprava za avtomatizirano hranjenje je miškam ponudila hrano šestkrat na dan.

Poskus je trajal devet tednov, vključeni pa so bili samo mišji samci. Raziskovalci in raziskovalke so dobrobit ocenili z opazovanjem obnašanja miši in merjenjem ravni metabolitov stresnega hormona kortikosterona v iztrebkih. Primerjali so tudi telesno težo miši pred in po poskusu, saj lahke miši živijo dalj časa od težjih.

Miši, ki so imele na voljo hrano 20 ur na dan, so vseeno pridobivale na teži, kar kaže na to, da restrikcija hrane za štiri ure na dan ne naredi velike razlike v primerjavi s hranjenjem po volji. Tiste, ki so bile hranjene enkrat na dan, so ohranjale primerno telesno težo, vendar so imele višjo raven metabolitov kortikosterona v iztrebkih, kar kaže na stresni odziv organizma. Vseeno pa te miši niso izražale stresnih vedenjskih vzorcev. 

Skupina, ki je hrano dobivala šestkrat na dan, je ohranjala primerno telesno težo, ampak je kazala stresno obnašanje. Raven metabolitov kortikosterona je bila pri teh miših znatno višja kot pri drugih. V času poskusov so te miši razvile tudi stereotipije, ponavljajoča in nesmiselna dejanja, ki velikokrat odražajo notranji stres. Ker je stres pri tej skupini miši tako izražen, takšen režim hranjenja ni primerna alternativa hranjenju miši po volji.

Med opazovanimi režimi hranjenja je najboljše hranjenje enkrat na dan. V raziskavi pa niso opazovali hranjenja po volji z nizkoenergijsko hrano, ki bi lahko preprečila debelost in sploh ne bi vodila v stres. Zato bi na to temo lahko izvedli še več podobnih raziskav.

Enkrat dnevno ne bi jedla Živa.