Veliko rutinskih telesnih aktivnosti miši je odvisnih od dneva in noči. Tudi njihov apetit je med drugim odvisen od časa v dnevu. Ravno ritem prehranjevanja je raziskovalna skupina podrobneje proučila v raziskavi, o kateri piše v reviji Current Biology. Skupina se je vprašala, ali je ritem prehranjevanja povezan s suprakiazmatičnim jedrom ali pa ga morda poganjajo drugi mehanizmi, neposredno odvisni od dnevne svetlobe.

Suprakiazmatično jedro je glavni možganski center pri sesalcih, odgovoren za usklajevanje dnevne aktivnosti z izmenjevanjem dneva in noči. Ni pa znano, v kolikšni meri jedro nadzoruje vse naše dnevne fiziološke procese, med drugim ritem prehranjevanja. Raziskovalna skupina je preverila, ali se miši pri hranjenju ravnajo po ritmu, ki ga narekuje suprakiazmatično jedro, in ali se pri prehranjevanju prilagajajo na spremembe v dolžini dneva.

Dan in noč v kletkah je raziskovalna skupina simulirala s prižiganjem in ugašanjem luči. Apetit živali je skupina spremljala s posebnimi napravami, ki so mišim ob pritisku na gumb ponudile hrano. Tako je bilo možno spreminjati časovni okvir, v katerem je bila mišim na voljo hrana.

Mišim je bila hrana sprva na voljo cel dan, zato so se hranile po potrebi. Na gumb so pritiskale pretežno ponoči, vendar brez očitnega vzorca – pritiskanje je bilo enakomerno prerazporejeno čez noč. Potem je raziskovalna skupina razpoložljivost hrane skrčila na nekaj ur v nočnem času. Miši so s prostega pritiskanja na gumb takoj prešle na rutinsko pritiskanje nekaj ur pred določenim časom hranjenja, ko so pričakovale hrano. Skupina je nato prestavljala tako čas prehranjevanja kot dolžino umetnega dneva in noči. Pri vseh umetnih spremembah je skupina opazila spremembo v pritiskanju na gumb v približno dveh dneh.

Da bi ugotovili, ali so spremembe res vezane na svetlobo, so raziskovalke in raziskovalci premaknili čas razpoložljivosti hrane z noči na dan. Ob tej spremembi so miši v pričakovanju hrane nadaljnjih nekaj dni pritiskale gumb tako po novem urniku kot tudi po starem. Raziskovalke in raziskovalci so tako sklepali, da je ritem hranjenja res odvisen od svetlobe.

Ti rezultati pa niso odgovorili na vprašanje raziskovalne skupine, ali je za ritem prehranjevanja odgovorno suprakiazmatično jedro. Poskus so zato ponovili z mišmi, ki so imele okvarjeno delovanje suprakiazmatičnih jeder. Opazili so, da so se te miši na vsiljene spremembe v urniku hranjenja in dolžini dneva navadile hitreje kot miši brez okvarjenega suprakiazmatičnega jedra.

Rezultati raziskave nakazujejo na precejšnjo avtonomnost mišjega ritma prehranjevanja, a veliko ostaja neznanega. Ne poznamo podrobnega mehanizma delovanja, niti kje v telesu se nahaja. Dotična raziskava namiguje, da se ritem prehranjevanja hitreje prilagaja okoljskim spremembam kot delovanje suprakiazmatičnega jedra. Ta možganski center zaradi svojega počasnejšega prilagajanja zgolj zavira spremembe v prehranjevalnih navadah. Slednja prilagoditev je povsem razumljiva, saj je dobro, da na ritem prehranjevanja ne vpliva vsaka majhna okoljska sprememba.

Z mišmi je jedla vajenka Boža.

Vir slike: Creative Commons Attribution 2.0