Če verjamete, da je pristanek na luni zrežiran, ali da imamo ljudje telepatske povezave, obstaja večja verjetnost, da boste naredili napako v sklepanju o konjunkciji. Pri napaki konjunkcije prehitro sklepamo, da če se zgodi en dogodek, mu bo sledil še drugi, čeprav sta dogodka lahko nepovezana. Na primer, zdelo se vam bo bolj verjetno, da bo deževalo in boste zamudili avtobus, kot da bo samo deževalo.

Raziskovalci kognitivne psihologije iz Univerze v Manchestru so se spraševali, kako se povezujeta verjetje v paranormalne pojave in teorije zarot z napakami v zmožnosti presojanja verjetnosti in konjunkcije. Verjetja v paranormalne pojave ali teorije zarot imajo skupne površinske lastnosti, posebej nekonvencionalno razumevanje resničnosti. Med verjetji v paranormalne pojave in teorije zarot pa so tudi edinstvene razlike, zaradi katerih se pokažejo razlike tudi pri preizkusih beleženja kognitivnih napak. Te predstavljajo sistematične vzorce odstopanj od norm ali razumnosti v mišljenju. Primer je kockarska napaka, kjer po petih metih cifer na kovancu mislimo, da je večja verjetnost, da bo naslednja padla glava.

Raziskave so pokazale povezavo med nekonvencionalnim verjetjem in nagnjenostjo k statistični pristranskosti. Avtorji so preverjali, če med različnimi pristranskostmi in verjetji obstaja razlika. Njihova teza je bila, da se konjunkcija bolj povezuje z verjetjem v zarote, napačna presoja verjetnosti pri metu kovanca, tako imenovana napaka naključja, pa bolj s paranormalnimi verjetji.

Za testiranje napake v presojanju verjetnosti so udeležencem pokazali nize metov kovancev in vprašali, ali je bolj verjeten zaporeden padec cifer ali mešano cifer in glav. Napako konjunkcije pa so na primer preverjali z izbiranjem verjetnosti med možnostmi, da je nogometna ekipa na tekmi dala gol, ali da je dala gol in zraven tega še zmagala. Stopnjo verjetja v teorije zarote in paranormalna verjetja so beležili z različnimi vprašalniki.

Ugotovili so, da so rezultati glede na obliko nekonvencionalnega verjetja različni. Analiza podatkov je potrdila hipotezi, da napaka konjunkcije napoveduje zarotniške misli, vendar se ne povezuje z napako naključja. Napaka naključja pa napoveduje paranormalne misli, vendar se te v manjši meri povezujejo tudi z napako konjunkcije. Izvedena raziskava tako ne nudi podpore tezi, da napačno sklepanje o povezavi dveh elementov napoveduje splošno nekonvencionalno verjetje.

O kogniciji je pisala vajenka Ana.