14. 5. 2021 – 7.05

Kje? je? serotonin?

Audio file

Mem je v upanju na boljši jutri podarila Rebeka Kropivšek Leskovar.

 

Raziskovalna ekipa je izdelala proteinski konstrukt, s katerim je lahko z veliko točnostjo in natančnostjo spremljala kraje oziroma dogodke sproščanja in delovanja serotonina, enega od pomembnejših živčnih prenašalcev v možganih. Svojo proteinsko stvaritev je predstavila v reviji Nature Neuroscience.

Audio file
4. 4. 2018 – 20.00
psihedelične droge in njihov efekt na možgane

Raziskave delovanja možganov pogosto povezujemo s slikanjem poti potovanja električnega impulza vzdolž kompleksne arhitekture našega najljubšega računalnika. Vendar pa so pomembni elementi živčevja poleg živčnih celic tudi sinapse. Sinapsa je prostor med dvema sosednjima nevronoma, v katerem se signal enosmerno prenese. V nasprotju s prenosom signala vzdolž celice, ki je električen, komunikacija v sinapsi poteka s pomočjo nevrotransmiterjev.

Iz presinaptične membrane se sproščajo živčni prenašalci, ki jih membrana na drugi strani sinaptične špranje ulovi in interpretira naprej. V tej raziskavi so se raziskovalci omejili na dogajanje, povezano z nevrotransmiterjem serotoninom. Raziskovalna ekipa je ustvarila takšen sistem, ki omogoča spremljanje izločanja živčnega prenašalca serotonina; če se omejimo samo na živčevje, serotonin sodeluje pri uravnavanju razpoloženja, procesiranju spomina, spanju in mišljenju.

Audio file
8. 1. 2020 – 7.05
Nova metoda snemanja potovanja živčnih signalov

Spremljanje potovanja serotoninskih signalov omogoča genetsko modificiran receptor za serotonin, ki so ga raziskovalke in raziskovalci v obliki gena vstavili v testne miške. Receptor poleg domene za vezavo živčnega prenašalca sestavlja tudi fluorescentni segment, ki z visoko občutljivostjo, hitrostjo in resolucijo oddaja značilno svetlobo – prav zaradi tega je mogoče spremljati serotoninsko dinamiko v živčevju.

Ekipa je opazovala signaliziranje v možganih miške med naravnimi cikli budnosti in spanja ter po aplikaciji MDMA-ja kot zunanjega psihostimulansa, ki deluje tudi na serotoninski sistem. Te podatke so primerjali z dosedanjimi dognanji o vlogi serotonina v omenjenih procesih. Spremljanje dinamike živčnih prenašalcev in vivo nam bo v prihodnosti omogočalo boljše razumevanje poteka raznih fizioloških in psiholoških procesov, povezanih z njihovim ravnovesjem in neravnovesjem.

Iz očesa serotoninske nevihte vas pozdravlja Luka.







 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.