Verjetno je že vsakdo v svojem življenju izkusil kratkotrajno naglušnost po dolgem žuranju v klubu. Ljudje velikokrat po dalj trajajočem poslušanju glasne glasbe omenjajo šumenje v ušesih. Zlasti tisti, ki delajo v okolju z veliko glasnostjo, so lahko žrtev nepopravljivih posledic, ki vodijo v gluhost. O kratkotrajni naglušnosti pa so več napisale znanstvenice in znanstveniki v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

Strukturo in delovanje človeškega slušnega organa pozna že vsak učenec v osnovni šoli. Zvočni signali se po zunanjem sluhovodu prenesejo do bobniča, ki vibracije po najmanjših koščicah v našem telesu prenese do polža. V njem so čutne dlačice, ki jih prekriva krovna membrana. Po mnenju raziskovalcev naj bi imela ravno krovna membrana vpliv na kratkotrajno naglušnost.

Krovna membrana, ali po latinsko membrana tectoria, vsebuje zaloge kalcijevih ionov, ki vplivajo na delovanje čutnih celic. Kalcijevi ioni so pomembni pri prenosu zvočne informacije, ki pride v uho v obliki vibracije. Informacija o zvoku se v notranjem ušesu pretvori v živčne impulze, ki po živcih potujejo v možgane, v katerih se informacija obdeluje naprej.

Znanstvenice in znanstveniki so preučevali slušni aparat morskih prašičkov. Kalcijeve ione so opazovali tako, da so jih fluorescenčno obarvali. Potrdili so, da je koncentracija kalcija v bližini krovne membrane višja kot v notranji tekočini polža.

Raziskovalci so odkrili, da se po izpostavitvi glasni glasbi koncentracija kalcija v krovni membrani zmanjša - posledično je ovirana tudi funkcija čutnih celic. Po določenem času pa se raven kalcija normalizira, tako da se delovanje čutnih celic povrne.

Doslej so znanstveniki vedeli, da je krovna membrana pomembna pri sluhu in da lahko njena poškodba vodi v naglušnost. Nova odkritja podajajo možno razlago naglušnosti na molekularni ravni, znanstveniki pa želijo v prihodnje raziskati, ali je podoben mehanizem prisoten tudi pri procesu staranja.

Vajenec Matej ni lenuh, včasih je pač sam’ gluh.