Znano je, da sami sebe ne moremo požgečkati, saj dotik pričakujemo. Nasprotno pa zaradi momenta presenečenja dotik doživljamo intenzivneje, ko nas požgečka nekdo drug. Nedavno so v reviji Scientific reports poročali, da tudi stik z virtualnim predmetom lahko vzbudi občutek ščemenja. To so v študiji poimenovali iluzija fantomskega dotika.

V raziskavi nemške znanstvene skupine z Univerze v Bochumu je sodelovalo 36 preiskovank in preiskovancev. Raziskovalna skupina je zanje ustvarila virtualno okolje potopitvene resničnosti. Gre za vrsto navidezne resničnosti, ki jo uporabnik občuti kot realnost. Okolje je vsebovalo mizo, na katero so poleg različnih vsakdanjih predmetov postavili dve palici. Pred poskusom so raziskovalci preverili, ali preiskovanci vidijo svoje virtualne dlani, te so bile tudi edini del telesa, ki so ga videli. Preiskovanci so morali najprej v eno roko prijeti virtualno palico in se z njo pogladiti po različnih delih nasprotne roke. To so morali izvajati največ eno minuto in pri tem paziti, da sta bili roki druga od druge vedno oddaljeni za dolžino palice. Hkrati so se morali izogibati dotikom lastnega, resničnega telesa.

Dotik je začutilo dvaintrideset od šestintridesetih preiskovancev. Poročali so o ščemenju, občutku nežne sape in električnem draženju na mestu virtualnega dotika. Nekaj jih je ščemenje občutilo celo, preden so jih vprašali, ali kaj občutijo, kar govori v prid temu, da občutek ni bil le posledica sugestije. Nekateri so dotik začutili tudi na virtualni podlakti, ki je sicer niso mogli videti. Videli so namreč lahko le svoje virtualne dlani.

Do sedaj so znanstvenice in znanstveniki domnevali, da je vid ključni dejavnik pri pričakovanju dotika, ki zmanjša intenziteto zaznave. Na živčni ravni se to kaže kot zmanjšan nevronski odziv, ki nastane kot odgovor na aktivacijo receptorjev za dotik. Zaznava dotika nevidne roke v študiji pa nakazuje, da poleg vida na intenziteto zaznave dotika vplivajo še drugi čuti in mehanizmi. Raziskovalci in raziskovalke predvidevajo, da ima pri zaznavi žgečkanja pomembno vlogo tako imenovana propriocepcija – občutek lastnega gibanja in položaja telesa. 

Vzporedno je raziskovalna skupina izvedla kontrolni eksperiment, s katerim je preverila, kako iluzija fantomskega dotika deluje izven navidezne resničnosti, z drugimi pripomočki. V kontrolni skupini so v rokah namesto virtualne palice držali laser. Usmerili so ga v drugo roko in jo z razdalje pogladili – bodisi s prižgano ali ugasnjeno lučko. Pri tem se roke niso neposredno dotikali, lahko pa so jo videli. Kljub prednosti vida je bil delež preiskovancev, ki so ščemenje zaznali, pri uporabi laserja znatno manjši kot pri uporabi virtualne resničnosti. Da bi raziskovalna skupina odgovorila na odprto vprašanje, kaj je vir nevronske aktivnosti pri iluziji fantomskega dotika, bi morala za opisani pojav preveriti elektrofiziološko plat zaznave.

V fantomske sivine človeške možganovine je plula vajenka Tisa.