Mednarodna raziskovalna skupina se v članku, objavljenem v reviji Behavioural Processes, čudi navadam kraških kuščaric pri izločanju blata. V naravi so namreč opazili, da veliko iztrebkov leži na velikih kamnih, medtem ko jih na majhnih skorajda ni najti. V eksperimentalnih pogojih so pokazali, da kraške kuščarice raje izločajo na največje kamne, ki jih najdejo v svoji okolici. 

Raziskovalna skupina je odšla zbrat osebke kraških kuščaric na otoke Vis, Mali Barjak in Brusnik. Nabrali so kar 90 kraških kuščaric, pol jih je bilo samcev. Testne osebke so nato prenesli v eksperimentalne laboratorije na Univerzi v Antwerpnu v Belgiji, kjer je vsak dobil svoj nov dom v samostojnem terariju. Sledila je tromesečna aklimatizacija na novo okolje.

Po aklimatizaciji so raziskovalci in raziskovalke okolje kuščaric spremenili: v terarije so namestili tri kamne, majhnega, srednje velikega in velikega. Začelo se je podrobno spremljanje iztrebljanja kraških kuščaric. Raziskovalna skupina je po štirinajstih dneh preštela število iztrebkov na posameznem kamnu. 

Statistična analiza je pokazala na močno prednostno izbiro določenega kamna za izločanje blata pri kraških kuščaricah. Večina osebkov je prednostno izbirala največji kamen v terariju, izbira kamnov pa se ni razlikovala glede na spol kuščaric ali med kuščaricami iz različnih populacij. Kraške kuščarice so v povprečju iztrebile kar dobre tri izločke na največji kamen v terariju, medtem ko je bilo povprečje iztrebkov na srednjem in majhnem kamnu manjše od ena. 

Rezultati tako kažejo, da je izbira mesta iztrebljanja pri kraških kuščaricah zelo konservativno vedenje, saj je neodvisno od populacije, iz katere izvira osebek, in od spola osebka. Raziskovalna skupina predvideva, da služi iztrebljanje na velikih kamnih predvsem sporočanju. Razlage za izbirno iztrebljanje na velikih kamnih bi sicer lahko bile tudi iskanje plena, beg pred plenilci, neposredna komunikacija z drugimi predstavniki vrste in termoregulacija. A kuščaricam v poskusu ni bilo treba loviti hrane, niso bile izpostavljene plenilcem in so bile izpostavljene vedno enaki temperaturi, pa so vseeno za izločanje blata izbirale velike kamne, kar kaže na to, da je verjetno pomen tega vedenja neke vrste komunikacija in signalizacija drugim predstavnikom vrste. 

Raziskovalna skupina je v diskusiji rezultatov vseeno previdna, saj bi bilo treba raziskati, ali so iztrebki na majhnih kamnih res manj opazni in zato slabši signali kot tisti na velikih kamnih. Šele tovrstni poskusi bi lahko podprli tezo, da je izbira mesta iztrebljanja povezana s komunikacijo.

Signale kraških kuščaric želi razumeti Zarja.