Ko me prime, me prime depresija

Ko me prime, me prime depresija

Aktualno-politična novica

Ameriški znanstveniki in znanstvenice so na skupini glodavcev proučevali, kako črevesna mikrobiota vpliva na njihovo odzivanje, kadar so izpostavljeni stresu v socialnem okolju. Izsledke raziskave so objavili v znanstveni reviji Molecular psychiatry.

Ljudje se na enake okoljske stresorje različno odzovemo - nekateri so bolj dojemljivi za razvoj duševnih motenj kot drugi. Podobno lahko opazujemo pri laboratorijskih živalih. Pri glodavcih sta socialna hierarhija in teritorialnost glavna vira stresa. Za potrebe raziskave so v laboratoriju simulirali stresorje in opazovali, kako so se živali spopadale z novo ustvarjenimi pogoji. Nekatere so aktivno pristopile, medtem ko so se druge, dovzetnejše za učinke simuliranega stresa, v novem okolju odzivale pasivneje ter kazale več depresivnih in tesnobnih vedenjskih vzorcev. Na podlagi teh ocen so raziskovalci podgane razvrstili med odporne in ranljive.

Pri analizi fekalne mikrobiote obeh skupin podgan se je izkazalo, da se pri ranljivih podganah nekatere bakterije, na primer klostridij, pojavljajo v višjem deležu kot pri odpornih. Razen tega so v skupini ranljivih podgan ugotavljali povečano vnetje v možganih, bolj natančno v predelu ventralnega hipokampusa, ki sodeluje pri regulaciji čustvovanja in motiviranega vedenja.

Sledila je fekalna transplantacija, pri čemer so presadili črevesno mikrobioto poskusnih živali v podgane, ki predhodno niso bile izpostavljene stresorjem. Pri prejemnikih presadkov so opazovali pojav že prej omenjenih depresivnih vedenjskih vzorcev. Ti so se v večji meri pojavili pri tistih živalih, ki so prejele mikrobioto ranljivih podgan, v primerjavi s prejemniki mikrobiote odpornih podgan ali tistih podgan iz kontrolne skupine.

Vzorci možganskih vnetnih procesov pri prejemnikih so bili prav tako podobni tistim v možganih ranljivih živali. To nakazuje na vlogo imunomodulatornih učinkov črevesnih bakterij pri razvoju vnetja v možganih. Pri presaditvi mikrobiote odpornih podgan oziroma podgan iz kontrolne skupine pa ni bilo opaziti sprememb v možganski aktivnosti prejemnikov.

Probiotike, ki pomagajo pri uravnavanju črevesne mikrobiote, že množično kupujemo brez recepta in jih uživamo tudi kot prehranska dopolnila. Lahko si zamišljamo, kako bomo znanje o interakcijah med mikroorganizmi v črevesju in možgani v prihodnosti izkoristili na področju zdravljenja duševnih bolezni.

Ali bo analiza črevesne mikrobiote kmalu diagnostični postopek pri obravnavi duševnih motenj, se sprašuje vajenka Špela.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness