Občutek za pravičnost predstavlja pomembno lastnost, ki naj bi nam, ljudem, omogočila razvoj skupnosti, v katerih si medsebojno pomagamo in sodelujemo. To lastnost si delimo s svojimi daljnimi bratranci in sestričnami, različnimi vrstami primatov. Po principu, če nekdo s teboj ravna slabo, ne sodeluj z njim, pa naj bi se ravnali tudi udomačeni psi.

Do nedavnega je bila v znanstveni srenji sprejeta teorija, da naj bi se pravičnosti naši kosmati ljubljenčki naučili prav od svojih lastnikov. Raziskava, objavljena v reviji Current Biology, pa nakazuje, da se ta lastnost pojavlja tudi pri volkovih in naj bi tako izvirala iz skupnega prednika volkov in psov.

Zasluge za to novo odkritje gredo skupini avstrijskih raziskovalk in raziskovalcev, ki so s preprostim poizkusom na skupini desetih psov in devetih volkov ugotovili, da tudi slednji ne sodelujejo, če se jim dogaja krivica. Dva primerka vsake vrste so zaprli v sosednji kletki, le znotraj ene pa je bil nameščen gumb. Ko je žival s svojo taco pritisnila na gumb, je v kletko prejela slasten obrok. Na začetku poizkusa sta hrano prejeli obe živali, v nadaljevanju pa le tista v kletki brez gumba. Po nekaj pritiskih so živali ugotovile, da njihovo početje nahrani le soseda in ne njih samih ter so zato prenehale z opravljanjem preproste naloge. V večini poskusov so se volkovi hitreje odzvali na nepravično situacijo kot psi.

Zanimivo je tudi opažanje, da so volkovi, ki so v tropu na višjem hierarhičnem nivoju, potem ko so sami nehali prejemati hrano,  hitreje prenehali s pritiski na gumb.

Kot že omenjeno, raziskava nakazuje, da tovrstne kognitivne lastnosti psov ne izhajajo iz njihove udomačitve, temveč so se razvile že pri prednikih volkov. Spoznanje, da volkovi hitreje prekinejo sodelovanje, če se jim dogaja krivica, morebiti kaže na to, da je udomačitev naredila pse bolj preračunljive pri sprejemanju neenakopravnega položaja.

Nepravičen je bil Gregor.