Mednarodna raziskovalna skupina v reviji Nature poroča o raziskavi koralnih grebenov ter odkritju svetlih in temnih točk oceana.

V raziskavi so primerjali dva tisoč petsto koralnih grebenov po svetu, da bi ugotovili, kako na trenutno biomaso rib na grebenu vpliva 18 različnih socioekonomskih in ekoloških dejavnikov. Tako so odkrili 15 svetlih točk, kjer je bilo stanje v oceanu veliko boljše od pričakovanega, in 35 temnih kotov oceana, kjer je bila biomasa rib manjša od pričakovane.

Ko so pogledali, kaj najbolje predvidi svetle točke, so ugotovili, da sta pomembna lokala angažiranost in upravljanje morja. Tudi v primeru, kjer se okolje zanaša na morske vire in je človeška populacija številčna. Temne točke morja pa najdemo na območjih številčnega lova in hranjenja ulovljenega plena ter na območjih, ki so nedavno doživela okoljske šoke.

V raziskavi pa so spoznali tudi, da je imela bližina globalnega trga negativen vpliv na ribjo biomaso znotraj koralnih grebenov. Tako raziskovalci in raziskovalke med drugim zaključujejo tudi, da so potrebni novi ukrepi, ki bi zajezili izkoriščanje, ki je posledica pogoltnega trga.

Iz Indije mednarodna raziskovalna skupina poroča o odkritju novega položaja, ki ga pri razmnoževanju zavzamejo bombajske nočne žabe. Pri žabah smo do zdaj poznali šest načinov ampleksusa, pri katerem pride do zunanje oploditve jajčec, ki jih samica izloča neoplojene.

Pri novem položaju pa samec sloni na samičinem hrbtu, a se je ne dotika s prednjimi kraki. Prednje krake ima namreč na tleh, ko izloča spermalno tekočino na hrbet žabe. Žaba pa šele za tem, ko samec odide, izloči še neoplojena jajčeca. Semenska tekočina preko hrbta steče na jajčeca, ki jih nato spermiji oplodijo.

Poleg tega so opisali tudi samčeve paritvene klice. Še bolj zanimivo pa je, da so pri opazovanju odkrili tudi paritvene klice samic. Do zdaj namreč poznamo paritvene klice samic le pri nekaj deset žabjih vrstah, čeprav jih je na svetu več kot kar 6500.

Žabje krake je namesto rib prebavila Zarja.