Raziskovalna skupina z Univerze v Bernu v Švici v Nature Communications poroča o odkritju genomsko-kulturne koevolucije pri orkah. Morda ste že kdaj slišali za koevolucijo kulture in genov pri ljudeh. Najbolj znan primer je pojav laktaze, encima, ki odraslim ljudem omogoča presnavljanje laktoze v mleku. Gen za laktazo naj bi se pojavil sočasno s porastom živinoreje in se je uspešno ohranil v nekaterih populacijah ljudi. Kulturo v tem primeru torej opredelimo kot družbeno pridobljeno informacijo, ki vpliva na vedenje osebka.

Zdaj pa je raziskovalna skupina odkrila, da pojavnost nekaterih alelov pri petih populacijah ork sovpada z njihovimi različnimi ekološko kulturnimi nišami. Aleli predstavljajo dve ali več različnih mutacij gena, ki se nahaja na enakem mestu v genomu. V raziskavi so preučili 50 genomov ork iz petih različnih populacij. Populacije pa so med seboj lahko ločili glede na specifične alele, katerih razvoj so pojasnili z vedenjskimi prilagoditvami in naselitvijo različnih ekoloških niš.

Avtorji in avtorice tako zaključujejo, da so vedenjske prilagoditve vodile do naselitve novih habitatov in ekoloških niš. Pri čemer pa je prišlo tudi do pojava novih frekvenc alternativnih alelov pri različnih populacijah. Večina različnih alelov naj bi sovpadala z drugačnimi načini prehranjevanja, habitatom in pojavom reproduktivne bariere.

V splošnem velja, da smo sesalci ena izmed najbolj inteligentnih bitij. Vendar je nedavna raziskava pokazala, da je v možganih sesalcev kljub njihovi velikosti gostota nevronov manjša kot pri pticah.

Raziskava je obsegala primerjavo relativne velikosti možganov in števila nevronov v možganih pri pticah in sesalcih. Relativna velikost možganov je bila podana na podlagi razmerja med telesno težo in velikostjo možganov. Pri škorcih so tako ugotovili kar dvakrat večje število nevronov glede na relativno velikost možganov v primerjavi s podganami.

Pri pticah pevkah in papigah je bilo število nevronov zelo visoko v predelih možganov, ki so odgovorni za visoke kognitivne sposobnosti. Mednje na primer spada načrtovanje prihodnosti in prepoznavanje vzorcev. Čeprav neposredne povezave med inteligenco in številom nevronov še niso ugotovili, se znanstveniki strinjajo, da imajo nekatere skupine ptic boljše kognitivne sposobnosti kot sesalci.

Nadaljnje raziskave s tega področja bi lahko bolje opisale mehanizme povezave gostote nevronov s kognitivnimi in motoričnimi sposobnostmi tako ptic, sesalcev kot tudi ostalih višje razvitih organizmov.

Populacije ork in ptičje možgane sta spremljala Zarja in vajenec Sebastjan.