Marsikatera sesalska samica spremeni svoje vedenje, ko postane breja in povije mladiče. Nošenje mladiča je energijsko potratno, kar pa se ne spremeni, tudi potem ko se mladič skoti. Pri velikem številu sesalcev samica namreč še naprej skrbi za prehranjevanje in varnost potomcev, vse dokler ti ne postanejo samozadostni. Pri delfinih se to na primer zgodi pri starosti treh ali štirih let. Ameriška raziskovalna skupina je preučila, kako starost in spol mladiča vplivata na vedenje matere pri vrsti delfinov velike pliskavke. Predvsem so se posvetili času potapljanja pri iskanju hrane ter prehranjevanju mladičev in njihovih mater.

V raziskavi so preučili za kar 26 let podatkov o skupini velikih pliskavk v Shark Bayu v Zahodni Avstraliji. V tem obdobju so raziskovalci in raziskovalke spremljali tudi vedenje mladičev in njihovih mater. Merili so trajanje potopov mladičev in samih samic, pri tem pa so beležili starost in spol mladiča. Te podatke so analizirali s statističnimi modeli.

Rezultati so pokazali, da se čas potopov mladičev podaljšuje z njihovo starostjo. Pri tem pa mladičke podaljšajo čas potopa pri nižji starosti kot mladiči. Najzanimivejše spoznanje pa je, da odrasle samice prilagodijo trajanje potopa, ko je v bližini njihov mladič ali mladička. Vpliv na trajanje potopa matere je imel tudi spol potomca. Tako so odrasle samice bolj prilagodile čas potopa, ko so imele mladičke. Potapljale so se približno toliko časa, kot so to počele njihove potomke.

Razloge za to avtorji in avtorice članka pripisujejo večji povezanosti mladih samcev z večjo družbo samcev. Medtem pa so mladičke bolj povezane z materami in se tako verjetno v družbi samic priučijo tehnik iskanja hrane in prehranjevanja. Primer tega je uporaba spužev pri iskanju hrane na morskem dnu. To vedenje je pogosteje opaženo pri samicah kot pri samcih. Prav verjetno je, da se tega mladičke naučijo v času odraščanja, ko njihove matere prilagodijo trajanje potopov.

Z delfini je plavala Zarja.