Mačke se velikokrat raje kot na novo ležišče zleknejo kar v škatlo, v katero je bilo to ležišče zapakirano. Prav tako so navdušene nad sedenjem znotraj kvadratnega obrisa. Mednarodna raziskovalna skupina je s pomočjo ljubiteljske znanosti preverila, ali so domače mačke dovzetne za Kanizsovo kvadratno iluzijo. Na ta način lahko raziskovalci in raziskovalke živalskega vedenja domnevajo o mačjem dojemanju oblik in obrisov. Izsledke raziskave so objavili v reviji Applied Animal Behaviour Science. 

Znano je že, da so mačke dovzetne za nekatere optične iluzije. V tem poskusu so uporabili Kanizsovo kvadratno iluzijo, ki je sestavljena iz štirih krogov, pri katerih je ena četrtina odstranjena, tako da so podobni obliki Pacmana. Ti štirje krogi so postavljeni tako, da zunanja krivulja kroga gleda stran od notranjega kvadrata, ki ga določajo odstranjene četrtine kroga. Pacmanova usta torej v notranjosti določajo navidezen kvadrat. Takšna iluzija naj bi dala videz kvadrata. V negativni kontroli poskusa pa so manjkajoče četrtine kroga obrnili, tako da so Pacmanova usta gledala navzven. Kontrolni kvadrat tako ni imel jasno določenih robov. Uporabili pa so tudi samo obris kvadrata.

V raziskavi so sodelovale domače mačke v svojem vsakdanjem okolju in ne v laboratorijskih pogojih. Raziskava se je začela s 561-imi udeleženci, končalo pa jo je samo 30 mačk. Pri raziskavah, izvedenih s pomočjo ljubiteljske znanosti, je začetni interes običajno velik, a je za podrobno analizo primerno le manjše število rezultatov. Lastniki in lastnice so od raziskovalne skupine prejeli podrobna navodila in predloge, v katerih je bila vnaprej določena velikost popačenih krogov za iluzijo in kvadratni obris. Predloge so natisnili, izrezali in jih v že omenjenem vzorcu postavili na tla.

Lastniki in lastnice so torej na tla sobe sočasno položili kombinacijo para iluzije v obliki Pacmana, obrisa kvadrata ali negativne kontrole. Medtem je bila mačka v drugem prostoru. Ko sta bila dražljaja pripravljena, so jo spustili noter. Da ne bi mačk nehote usmerjali z očmi, so si nadeli temna sončna očala. Ko so mačke vstopile v sobo s kvadrati oziroma dražljaji, so jih spremljali pet minut in si zabeležili, ali bodo sedle v katerega izmed kvadratov oziroma ali bodo v nekem trenutku znotraj kvadrata z vsemi štirimi tačkami. Reakcijo mačk na iluzijo oziroma obris so snemali. Protokol so ponovili šest dni zapored.

Čeprav posedanje v kvadratih med tridesetimi mačkami ni bilo posebno pogosto, je vseeno prišlo do razlik med različnimi dražljaji. Mačke so kvadratni obris izbrale osemkrat, Kanizsovo iluzijo sedemkrat, kontrolo iluzije pa samo enkrat. Mačke torej ne ločijo med iluzijo in pravim kvadratom.

Iluzije lahko vidi tudi Živa.