Mednarodna raziskovalna skupina je konec septembra v African Journal of Ecology poročala o petih levinjah, ki so razvile grivo, in o njihovem vedenju, ki ga sicer tipično pripisujejo levom.

Biologinje in biologi so se podali na teren in opravili vedenjska opazovanja 34 levinj, ki prebivajo v delti reke Okavango v Bocvani. Pri petih levinjah so opazili pojav grive, nato pa so podrobno spremljali vedenje zgolj ene izmed levinj z grivo.

Kljub temu da so jo zasačili pri parjenju z levi, levinja ni nikoli imela mladičev. Pri tem pa je izkazovala paritvena vedenja, ki so sicer tipična za leve. Levinja z grivo je tako naskakovala tudi druge levinje, ki so njeno vedenje ignorirale ali pa so se nasilno odzvale. Prav tako je bilo tipično označevalno vedenje pri tej levinji bolj podobno vedenju levov.

Pri vsem tem pa so pogostokrat dve izmed levinj z grivo ujeli tudi pri rjovenju. Čeprav tudi levinje rjovijo, levi to počnejo pogosteje, pri čemer sta grivasti levinji rjoveli pogosteje kot druge levinje. Pri vsem tem je zelo zanimivo, da je levinja z grivo, ki je izražala tipična vedenja levov, v skupini vseeno sodila med samice in je predstavljala le eno izmed levinj.

Od velikih rjovečih mačk pa k ponižnim psom. V Scientific Reports so objavili vedenjsko genetsko raziskavo psov. Odkrili so nekatere gene, ki so povezani z družabnostjo naših štirinožnih prijateljev.

Raziskovalna skupina s švedske univerze Linköping je skoraj 200 psom pasme beagle zadala zahtevno nalogo. V tri škatlice, ki so jih morali odpreti, so jim namestili priboljške. Dve škatlici so psi lahko odprli sami, pri tem so samo odrinili pokrov s pleksistekla, tretja pa je bila zaprta tako tesno, da se je ni dalo odpreti. Nekateri psi so tako pri težji nalogi obrnili pogled proti ljudem ali pa so se jim približali in jim tako nakazali, da potrebujejo pomoč.

Po izvedenem vedenjskem poskusu so primerjali pasje genome najbolj družabnih psov s tistimi, ki se za pomoč niso obrnili na ljudi. Odkrili so pet pogostejše prisotnih značilnih genskih variant pri psih, ki so poiskali človeško pomoč. Ravno te gene pa so pretekle raziskave genoma pri ljudeh povezale z vedenjskimi spremembami, ki se zgodijo pri avtizmu, motnji pozornosti in shizofreniji.

Drugi raziskovalci so do predstavljene raziskave skeptični, saj so v njej podrobno preučili le eno pasmo psov. Pri tem pa tudi opozarjajo, da gre zgolj za začetne rezultate in da je zelo težko povezati vedenje z geni.

Mačk ne mara kaj preveč, a pse obožuje Zarja.